Jedro

Po določbi 214. člena ZD sklep o dedovanju obsega le odločitev glede zapuščine in so zato tudi potrebni razlogi v obrazložitvi sklepa le glede tega. Terjatev do zapuščine, kot jo uveljavlja pritožnik, torej ni zaobsežena v sklepu o dedovanju, ampak je to stvar dogovora med dediči in upnikom oziroma stvar pravdne, če takega dogovora med njimi ni.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom o dedovanju pod A/ ugotovilo obseg zapuščine in da zapustnica ni napravila oporoke, s katero bi izrecno razpolagala z denacionaliziranim premoženjem, zakoniti dediči pa niso soglašali, da imajo oporočna razpolaganja pravni učinek glede denacionaliziranega premoženja, v posledici česar sledi dedovanje po zakonu, ki so ga deležni zapustničina sestrična L. Z. in pranečaki A. P., Z. S. in S. Š., pod B/ je zgoraj navedene razglasilo za dediče v tej zapuščinski zadevi, in sicer L. Z. in A. P. vsaka do 1/3 zapuščine in Z. S. ter S. Š. vsak do 1/6 zapuščine, pod C/ pa je naročilo zemljiškoknjižni prepis nepremičnin po pravnomočnosti sklepa.

Zoper sklep o dedovanju se je v roku pritožil oporočni dedič dr. A. G. iz vseh pritožbenih razlogov, ki predlaga, da pritožbeno sodišče sklep o dedovanju spremeni tako, da njega kot oporočnega dediča proglasi za dediča celotnega premoženja, podrejeno, da sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Navaja, da je potrebno oporoko pokojne z dne 14.7.1987 tolmačiti tako, da svoje celotno premoženje zapušča oporočnemu dediču – pritožniku. V njej je namreč oporočiteljica izrecno navedla, da celotno premoženje zapušča njemu, ki je vseskozi skrbel za njenega moža in zanjo. Nedvomno je bila takšna želja zapustnice. Sedaj razglašeni zakoniti dediči niso imeli z zapustnico nobenih stikov. Ob zapisu oporoke še ni veljal Zakon o denacionalizaciji (ZDen) in za to premoženje zapustnica niti ni mogla vedeti. Sicer pa je potrebno določilo 81. člena ZDen tolmačiti v skladu z ustavnim določilom 33. člena Ustave RS, ki določa svobodo testiranja. Enako je stališče v objavljenem ločenem mnenju mag. Krivica v odločbi Ustavnega sodišča RS št. U-I-16/94 z dne 11.5.1992. Ustavno sodišče RS je tudi sprejelo stališče, da lahko denacionalizacijski postopek sprožijo tako zakoniti kot oporočni dediči. Tudi v konkretnem primeru je ves denacionalizacijski postopek vodil pritožnik. V primeru, da sedaj proglašeni zakoniti dediči ne bi bili dediči, bi nastopil drugačni dejanski in pravni položaj v smislu 81. člena ZDen, saj bi oporočni dedič ostal kot edini dedič. Sodišče prve stopnje se ni opredelilo o ugovorih Draga Doležala iz njegovih vlog glede izpodbijanja dedne pravice sedanjim dedičem in je s tem zagrešilo bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa tudi ne navaja, zakaj ostali prijavljeni dediči ne prihajajo v poštev kot zakoniti dediči, pri čemer ti prijavljeni dediči tudi niso bili povabljeni na zapuščinsko obravnavo dne 8.4.2009. Zakoniti dedič A. Š. se je odpovedal dediščini po zapustnici, kar izhaja iz prvega sklepa o dedovanju po zapustnici. Prav tako ni obravnavalo dedne izjave M. Š., ki jo je podala na obravnavi dne 10.10.1996, ki se je prav tako izrecno odpovedala dediščini. Sodišče ni upoštevalo prijavljene terjatve oporočnega dediča, ki jo je uveljavljal v tem zapuščinskem postopku, prav tako ni odločilo o terjatvi ostalih dedičev. Ni navedlo, na katere listine je oprlo svojo odločitev glede kroga zakonitih dedičev.

Zakoniti dediči L. Z., A. Š. in A. P. v odgovoru na pritožbo zavračajo pritožbene navedbe, potrjujejo in dodatno obrazlagajo pravilnost odločitve sodišča prve stopnje in predlagajo zavrnitev pritožbe.

Pritožba ni utemeljena.

ZDen v 81. členu izrecno določa, da imajo oporočna razpolaganja, napravljena pred izdajo odločbe o denacionalizaciji, glede premoženja, ki pripada upravičencu po tej odločbi, pravni učinek samo, če je to v oporoki izrecno navedeno, ali če s tem soglašajo zakoniti dediči. Ta določba ZDen je veljavna oziroma nikdar ni bila razveljavljena bodisi po ustavnem sodišču bodisi na drug način. Ker torej zapustnica v svoji oporoki z dne 14.7.1987 s premoženjem, ki ji je bilo pozneje vrnjeno v denacionalizacijskem postopku, ni izrecno razpolagala, zakoniti dediči pa niso soglašali, da imajo njena oporočna razpolaganja pravni učinek tudi glede denacionaliziranega premoženja, je odločitev sodišča prve stopnje, da so upravičeni dediči v tem zapuščinskem postopku zakoniti dediči, materialnopravno pravilna. Zato so vsa razglabljanja pritožbe v zvezi s tem, da je dedni upravičenec pritožnik kot oporočni dedič, zmotna, oziroma brez podlage v veljavni zakonodaji.

Brezpredmetna so pritožbena predvidevanja za primer, če ne bi bilo v izpodbijanem sklepu navedenih zakonitih dedičev, ker je to zgolj hipoteza, ki na odločitev sodišča o krogu dedičev ne more vplivati.

V kolikor pritožba navaja in zatrjuje kršitve sodišča prve stopnje, ki naj bi jih to napravilo zoper druge prijavljene zakonite dediče ali zoper zakonite dediče, pritožnik za takšno pritožbo nima pravnega interesa, ker se ne nanaša na kršitev njegovih pravic, tako, da je v tem delu pritožba neupoštevna.

Po določbi 214. člena Zakona o dedovanju (ZD) sklep o dedovanju obsega le odločitev glede zapuščine in so zato tudi potrebni razlogi v obrazložitvi sklepa le glede tega. Terjatev do zapuščine, kot jo uveljavlja pritožnik, torej ni zaobsežena v sklepu o dedovanju, ampak je to stvar dogovora med dediči in upnikom oziroma stvar pravdne, če takega dogovora med njimi ni.

Da v obrazložitvi izpodbijanega sklepa ne bi bila navedena listina, iz katere sodišče ugotavlja krog zakonitih dedičev, je protispisna pritožbena trditev, ker je v obrazložitvi v ta namen izrecno citirano izvedensko mnenje sodnega izvedenca za rodoslovje.

Pritožbeno sodišče je zato, ker ni ugotovilo niti kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo z njo izpodbijani sklep o dedovanju sodišča prve stopnje (353. člen ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

Odločitev o stroških pritožbenega postopka je odpadla, ker pritožnik s pritožbo ni uspel, zakoniti dediči pa povračila stroškov za odgovor na pritožbo niso opredeljeno zahtevali.