Jedro

Odvzem pravice do stikov z otrokom, oziroma prepoved stikov je popolna omejitev stikov z otrokom, kakršnakoli določitev obsega stikov in načina izvrševanja stikov pa je delna omejitev stikov z otrokom. Tako predlog matere, kot predlog očeta je po svoji vsebini predlog, naj sodišče zaradi varstva koristi otroka stike z očetom omeji. Zato je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določbo 24. člena ZNP, ko je po materinem umiku predloga za prepoved stikov postopek nadaljevalo po predlogu očeta za določitev stikov enkrat tedensko pod nadzorom v varni sobi.

Izrek

1. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

2. Predlagatelj in nasprotna udeleženka sama krijeta vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Predlagatelj in nasprotna udeleženka sta živela v zunajzakonski skupnosti, v kateri se jima je 21.1.2000 rodila hči G. Okrožno sodišče v L. je s sodbo, opr. št. ... z dne ... 2003 G. zaupalo v varstvo in vzgojo materi, očetu pa naložilo plačilo mesečne preživnine za mld. hčer.

Mati otroka je na centru za socialno delo predlagala prepoved stikov med deklico in njenim očetom zaradi suma spolne zlorabe. Po prenosu pristojnosti za odločanje na sodišča je center za socialno delo dne

27.10.2004 njen predlog odstopil sodišču. Dne 23.11.2004 je mati otroka predlagala tudi izdajo začasne odredbe o takojšnji prepovedi stikov med deklico in njenim očetom, oče deklice pa je dne 3.12.2004 predlagal izdajo začasne odredbe, s katero bi se stiki začasno uredili tako, da bi za čas do pravnomočno končanega kazenskega postopka potekali pod nadzorom centra za socialno delo v varni sobi.

Sodišče prve stopnje je materinemu predlogu ugodilo in začasno - do pridobitve izvedenskega mnenja- stike med deklico in očetom prepovedalo. Potem, ko je izvedenka ocenila, da se deklica očeta ne boji in si želi stikov z njim, pa je sodišče prve stopnje prvo začasno odredbe dne

5.4.2005 nadomestilo z novo, s katero je stike med deklico in očetom začasno uredilo tako, da potekajo enkrat tedensko po dve uri v varni sobi Centra za socialno delo L.- Š. Dne

7.4.2005 je mati otroka umaknila predlog za prepoved stikov med deklico in očetom in sodišče je o umiku obvestilo otrokovega očeta. Ta je dne 3.5.2005 predlagal, naj sodišče nadaljuje postopek urejanja otrokovih stikov in stike uredi tako kot z začasno odredbo. Sodišče prve stopnje je tako z izpodbijanim sklepom odločilo, da se nepravdni postopek po umiku predloga otrokove matere, nadaljuje z dnem 4.5.2005 po predlogu očeta.

Zoper ta sklep se pritožuje mati otroka iz vseh pritožbenih razlogov, predlaga, naj višje sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da postopek ustavi, podrejeno pa, naj izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Navaja, da je nepravdni postopek tekel po njenem predlogu za prepoved stikov, da pa oče otroka ne predlaga prepovedi stikov, ampak določitev stikov, kar pa ni isto in je zato napačna odločitev sodišče, da se postopek lahko nadaljuje po njegovem predlogu.

Oče otroka je na pritožbo odgovoril, opozarja, da želi mati otroka le zavlačevati postopek in predlaga, naj višje sodišče pritožbo zavrne kot neutemeljeno.

Pritožba ni utemeljena.

Zakon o nepravdnem postopku (Ur.l. SRS, št. 30/86 in nadaljnji, v nadaljevanju ZNP) v 24. členu določa, da lahko vsak udeleženec v petnajstih dneh od dneva, ko je bil obveščen o umiku, predlaga nadaljevanje postopka. Po petem odstavku 106. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Ur.l. RS, št. 69/2004, v nadaljevanju ZZZDR) lahko sodišče pravico do stikov z otrokom odvzame ali omeji, če je to potrebno zaradi varovanja otrokove koristi. Odvzem te pravice, oziroma prepoved stikov je popolna omejitev stikov z otrokom, kakršnakoli določitev obsega stikov in načina izvrševanja stikov pa je delna omejitev stikov z otrokom.

Tako predlog matere, kot predlog očeta je po svoji vsebini predlog, naj sodišče zaradi varstva koristi otroka stike z očetom omeji. Zato je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določbo 24. člena ZNP, ko je postopek nadaljevalo po predlogu očeta.

Višje sodišče je tako ugotovilo, da niso podani razlogi, s katerimi tožena stranka izpodbija sklep sodišča prve stopnje, prav tako pa tudi ne razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti. Zato je na podlagi druge točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur.l. RS, št. 26/99 in 96/02, v nadaljevanju ZPP), ki se po 37. členu ZNP smiselno uporablja v nepravdnem postopku, zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in je potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

Prvi odstavek 165. člena ZPP določa, da v primeru, ko sodišče zavrne pravno sredstvo, odloči tudi o stroških, ki so nastali med postopkom v zvezi z njim. Pritožnica, sedaj nasprotna udeleženka, s pritožbo ni uspela, zato mora v skladu s prvim odstavkom 154. člena ZPP sama kriti stroške pritožbenega postopka.

Stroški odgovora na pritožbo predlagatelja pa po oceni višjega sodišča niso bili potrebni zato jih mora na podlagi prvega odstavka

155. člena kriti sam predlagatelj.