Jedro

Upnik je v predlogu za izvršbo v sektorju "oznaka zahtevka" navedel kataloško številko 2, verodostojno listino pa je tudi opisno označil kot menico, iz česar je dolžnik lahko nedvoumno razbral, da upnik od njega izterjuje menično terjatev.

Upnik bi moral predlogu za izvršbo priložiti menico le v primeru, če bi vložil predlog za izvršbo na podlagi priložene menice.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep potrdi.

II. Dolžnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Ljubljani (Centralni oddelek za verodostojno listino) je z izpodbijanim sklepom zavrglo dolžnikov ugovor kot prepozen.

2. Zoper ta sklep je dolžnik vložil pravočasno pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. list RS, št. 26/99 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur. list RS, št. 51/98 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZIZ). Navaja, da je zoper sklep o izvršbi vložil pravočasen ugovor v zakonskem roku 8 dni. V ugovoru je navajal, da je terjatev prenehala z drugimi načini izpolnitve. Upnik je v predlogu za izvršbo označil, da vlaga predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ki jo je označil kot menico z dne 25. 03. 2011. Med strankama poslovanje nikoli ni potekalo tako, da bi si za zavarovanje obveznosti plačila medsebojno izročali menice. Upnik nima nobene denarne terjatve zoper dolžnika. Med strankama je bilo v pogodbi dogovorjeno, da bo plačilo izvedeno s kompenzacijo s stanovanjem v objektu K. Menice je dolžnik upniku izstavil zgolj za dobro izvedbo del in odpravo napak v garancijski dobi. Dolžnik prereka, da bi bili izpolnjeni pogoji za vnovčenje menice, saj je upnik svoje delo po pogodbi opravil v celoti in brez stvarnih napak. Med strankama obstajajo določene medsebojne terjatve, v zvezi s katerimi je bil dogovorjen način poravnavanja s kompenzacijo, vendar še ni izpolnjen pogoj zapadlosti terjatev. Menico kot prezentacijski vrednostni papir bi moral upnik predložiti ob postavitvi zahtevka na plačilo, sicer je zahtevek po materialnem pravu neutemeljen. Pri odločanju o dovolitvi izvršbe je treba poleg določb ZIZ upoštevati tudi določbe Zakona o menici. Pravice iz menice so povezane s posestjo menice (načelo inkorporacije). Sodišče v izpodbijanem sklepu ni ugotavljalo, ali je bil predlog za izvršbo vložen na podlagi menice. Če bi sodišče to dejstvo ugotavljalo pravilno, bi moralo upoštevati, da ima dolžnik rok za ugovor 8 dni. Kot dokaz dolžnik predlaga zaslišanje zakonitih zastopnikov obeh strank in zaslišanje računovodkinje D. K., predlaga pa tudi vpogled v morebitno menico in menično pooblastilo, kar naj predloži upnik. Pritožbenemu sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, upniku pa naloži povrnitev dolžnikovih stroškov pritožbenega postopka skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3. Pritožba je bila pravilno vročena v odgovor upniku, ki pa nanjo ni odgovoril. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v mejah pritožbenih razlogov, po uradni dolžnosti pa glede nekaterih absolutnih bistvenih kršitev določb postopka in glede pravilne uporabe materialnega prava (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi z določbo 15. člena ZIZ).

6. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da se je sodišče prve stopnje s sklicevanjem na določbo prvega odstavka 61. člena ZIZ v izpodbijanem sklepu pravilno opredelilo, da gre v konkretnem primeru za menični spor, v takšnih sporih pa rok za vložitev ugovora zoper sklep o izvršbi izjemoma znaša tri dni. Upnik je namreč v predlogu za izvršbo v sektorju "oznaka zahtevka" navedel kataloško številko 2 (ta številka v skladu z Navodilom za izpolnjevanje obrazca za predlog za izvršbo (Ur. list RS, št. 71/2010) pomeni menico oz. ček s protestom in povratnim računom), verodostojno listino pa je upnik tudi opisno označil z navedkom "menica z dne 25. 03. 2011 še delno v višini 119.505,33 EUR (delno plačilo 5.389 EUR dne 25. 03. 2011)", iz česar je dolžnik lahko nedvoumno razbral, da upnik od njega izterjuje menično terjatev. Glede na navedeno je v konkretnem primeru rok za vložitev ugovora zoper sklep o izvršbi znašal 3 dni (na kar je bil dolžnik tudi opozorjen v pravnem pouku sklepa o izvršbi), zaradi česar je sodišče prve stopnje dolžnikov ugovor, ki je bil vložen po preteku tega roka, pravilno zavrglo kot prepozen.

7. Pritožbene navedbe o tem, da pogoji za vnovčenje menice niso izpolnjeni, niso pravno pomembne, saj je za presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa bistvena le presoja (ne)pravočasnosti dolžnikovega ugovora zoper sklep o izvršbi.

8. Ne drži pritožbeni očitek, da bi moral upnik menico, na katero se je skliceval v predlogu za izvršbo, priložiti k predlogu. Glede na določbo petega odstavka 41. člena in petega odstavka 41.a člena ZIZ bi moral upnik predlogu za izvršbo priložiti menico le v primeru, da bi vložil predlog za izvršbo na podlagi priložene menice, takšnega predloga pa v konkretnem primeru upnik ni vložil. 9. Ker uveljavljeni pritožbeni razlogi niso utemeljeni, pritožbeno sodišče pa tudi ni ugotovilo nobenih kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je dolžnikovo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

10. Dolžnik zaradi neuspeha v pritožbenem postopku ni upravičen do povrnitve stroškov pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP in prvi odstavek 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).