Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
25.9.1996
S K L E P
Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe NSS, podružnica Č. K. na seji senata dne 25. septembra 1996 s k l e n i l o:
Ustavna pritožba NSS, podružnica Č. K., zoper sklep Temeljnega sodišča v Mariboru, Enota v Mariboru št. St-47/94 z dne 26.7.1994 se zavrže.
1.Pritožnik - podružnica sindikata v podjetju - izpodbija sklep o uvedbi stečaja nad podjetjem. Navaja, da naj bi bil predlog za uvedbo stečaja nezakonit oziroma brez podlage. Sodišče naj bi šele po izdaji sklepa zahtevalo podpisnike in predložitev pooblastil. Predlog naj bi podala g. Nada Jurančič, ki je bila le predsednica skupščine in je opravljala tudi dela v.d. direktorja, ni pa imela statusa v.d. direktorja. Zlorabila naj bi sklep skupščine in se v sodnem registru vpisala kot direktor in pri tem ponaredila tudi sklep skupščine. Zahtevano pooblastilo za predsednico Zveze svobodnih sindikatov nima zahtevanih 25, ampak samo 18 podpisnikov - dve od podpisnic tudi nista bili več zaposleni, predlog pa naj bi bil tudi lažno datiran. Posebej navaja, da "stečajno sodišče ni nudilo varstva delavcem v njihovih ustavnih pravicah in so prikrajšani tudi v razmerju do ostalih zaposlenih in s tem v neenakopravnem položaju". S tem naj bi bile kršene človekove pravice in temeljne svoboščine iz 49., 66., 25. in 14. člena Ustave in sicer sindikatu oziroma bivšim delavcem, organiziranim v sindikat.
2.Ustavno pritožbo lahko vloži vsakdo, ki meni, da mu je s posamičnim aktom kršena njegova človekova pravica ali temeljna svoboščina (50. člen Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju: ZUstS). Ustavna pritožba se lahko vloži šele, ko so izčrpana vsa pravna sredstva (51. člen ZUstS) in sicer v 60 dneh od dneva vročitve posamičnega akta, zoper katerega je mogoča ustavna pritožba (52. člen ZUstS).
3.Ustavno pritožbo je vložila sindikalna organizacija v podjetju v svojem imenu in v imenu svojih članov. Človekove pravice in temeljne svoboščine, navedene v ustavni pritožbi, niso mogle biti kršene sindikatu kot pravni osebi (pritožnik sam tega niti ne zatrjuje). Tudi pravica do pravnega sredstva ne, ker sindikat kot tak v stečajnem postopku nima položaja stranke. Sindikat v postopku ustavne pritožbe nima pooblastila vlagati jo v imenu svojih članov, niti ne more kot sindikat zastopati svojih posameznih članov. Po ZPP je pooblaščenec lahko samo fizična oseba, v delovnih sporih pa lahko delavca zastopa tudi predstavnik sindikata, ki ga organizacija sindikata najame ali zaposli za zastopanje svojih članov (16. člen Zakona o delovnih in socialnih sodiščih, Uradni list RS, št.19/94).
4.Ker pritožnik ni tisti, ki bi mu bila z izpodbijanim posamičnim aktom kršena kakšna človekova pravica ali temeljna svoboščina, je Ustavno sodišče ugotovilo, da je pritožbo vložila neupravičena oseba.
5.Senat Ustavnega sodišča je ta sklep sprejel na podlagi 3. alinee prvega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču v sestavi: predsednik senata mag. Janez Snoj in člana dr. Lojze Ude in Franc Testen.
Predsednik senata:
mag. Janez Snoj