3. 10. 2022

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude dr. Andraža Terška, Kamnik, na seji 3. oktobra 2022

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti:

– 1. člena Odloka o začasni prepovedi zbiranja ljudi v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja ter univerzah in samostojnih visokošolskih zavodih (Uradni list RS, št. 20/21, 25/21 in 27/21),

– 1. člena Odloka o začasni prepovedi zbiranja ljudi v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja ter univerzah in samostojnih visokošolskih zavodih (Uradni list RS, št. 30/21, 35/21, 40/21 in 43/21) ter

– 3. člena Odloka o začasnih ukrepih za zmanjšanje tveganja okužbe in širjenja okužbe z virusom SARS-CoV-2 (Uradni list RS, št. 188/20, 193/20, 198/20, 2/21, 5/21, 9/21, 12/21, 15/21, 20/21, 25/21, 27/21, 30/21, 35/21, 40/21, 43/21 in 47/21)

se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

Pobudnik (visokošolski učitelj) izpodbija dva odloka, ki sta določala obveznost testiranja oziroma samotestiranja na delovnem mestu v vzgojno-izobraževalnih ustanovah, in sicer 1. člen Odloka o začasni prepovedi zbiranja ljudi v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja ter univerzah in samostojnih visokošolskih zavodih (Uradni list RS, št. 20/21, 25/21 in 27/21 – v nadaljevanju Odlok1)[1] in 1. člen Odloka o začasni prepovedi zbiranja ljudi v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja ter univerzah in samostojnih visokošolskih zavodih (Uradni list RS, št. 30/21, 35/21, 40/21 in 43/21 – v nadaljevanju Odlok2). Izpodbija tudi 3. člen Odloka o začasnih ukrepih za zmanjšanje tveganja okužbe in širjenja okužbe z virusom SARS-CoV-2 (Uradni list RS, št. 188/20, 193/20, 198/20, 2/21, 5/21, 9/21, 12/21, 15/21, 20/21, 25/21, 27/21, 30/21, 35/21, 40/21, 43/21 in 47/21 –­ v nadaljevanju Odlok3),[2] ki je določal izjeme od obveznosti nošenja mask v izobraževalnih ustanovah. Pobudnik nasprotuje obveznemu testiranju zaposlenih v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja in obveznemu nošenju mask zaposlenih v izobraževalnih ustanovah. Glede utemeljitve svojih navedb se sklicuje na argumentacijo in dokazno gradivo, ki ga je Ustavno sodišče prejelo v okviru zadeve št. U-I-17/21. V navedeni zadevi so pobudniki zatrjevali neskladje izpodbijanih predpisov z 2., 8., 14., 15., 16., 17., 18., 19., 23., 32., 34. in 35. členom Ustave ter še s številnimi drugimi ustavnimi določbami. Navajali so, da omejevanje posameznikov, predpisano testiranje na virus SARS-CoV-2, nošenje zaščitne maske in nasploh vsi ukrepi zoper bolezen COVID-19 temeljijo na protiustavni in nezakoniti ter strokovno neutemeljeni uvrstitvi bolezni COVID-19 med najhujše in najbolj nevarne bolezni. Zato naj bi bili predpisani brez ustrezne pravne podlage v zakonu in naj bi prekomerno posegali v številne človekove pravice in temeljne svoboščine. Obširno so navajali različne razloge, zakaj izpodbijani ukrepi po njihovem mnenju niso zanesljivi in učinkoviti v boju zoper epidemijo bolezni COVID-19. Izpodbijani ukrepi naj bi posameznikom povzročali nepopravljivo škodo – zaradi omejevanja socialnih stikov – tudi na področju duševnega zdravja.

Izpodbijani Odlok1 v času vložitve pobude ni več veljal, izpodbijana Odlok2 in Odlok3 pa sta med postopkom pred Ustavnim sodiščem prenehala veljati. V takem primeru, torej če izpodbijani predpis v času vložitve pobude ne velja več ali je med postopkom pred Ustavnim sodiščem prenehal veljati, Ustavno sodišče v skladu z drugim odstavkom 47. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS) odloči o njegovi ustavnosti oziroma zakonitosti, če so izkazani pogoji iz prvega odstavka 47. člena ZUstS, tj., če pobudnik izkaže, da niso bile odpravljene posledice njegove protiustavnosti oziroma nezakonitosti. Ustavno sodišče pobudnika ni pozivalo, naj izkaže navedene posledice. Odprava škodljivih posledic izpodbijanih odlokov, kar je eden od pogojev za nadaljevanje postopka po 47. členu ZUstS, v obravnavanem primeru namreč po naravi stvari ni mogoča, saj sta tako testiranje kot nošenje mask nepovratna postopka in morebitnih posledic, tudi če so takrat nastale (občutki neugodja, bolečin, duševne stiske), po naravi stvari za nazaj ni več mogoče odpraviti. Ker torej do posledic, ki bi jih bilo mogoče odpraviti, v obravnavanem primeru ni moglo priti, je Ustavno sodišče, ne da bi pobudnika pozivalo v skladu z drugim odstavkom 47. člena ZUstS, pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti 1. člena Odloka1, 1. člena Odloka2 in 3. člena Odloka3 zaradi neobstoja pravovarstvene potrebe zavrglo.[3]

Zaradi navedene odločitve se Ustavno sodišče ni ukvarjalo z vprašanjem, ali so izpolnjene druge procesne predpostavke (zlasti, ali pobuda vsebuje vse obvezne sestavine v skladu z drugim odstavkom 24.b člena ZUstS) za obravnavo pobude.

Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUstS in tretje alineje tretjega odstavka v zvezi s petim odstavkom 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20) v sestavi: podpredsednik dr. Rok Čeferin ter sodnica in sodniki Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Rajko Knez, dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik, dr. Rok Svetlič in Marko Šorli. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Rok Čeferin Podpredsednik

[1]Pobudnik sicer navaja, da izpodbija 2. člen Odloka1, vendar je iz vsebine navedb razvidno, da nasprotuje obveznemu testiranju zaposlenih v zavodih, ki je urejeno v 1. členu Odloka1.

[2]Pobudnik nasprotuje obveznemu nošenju mask, izpodbija pa v času vložitve pobude veljavni Odlok o spremembah Odloka o začasnih ukrepih za zmanjšanje tveganja okužbe in širjenja okužbe z virusom SARS-CoV-2 (Uradni list RS, št. 30/21), ki spreminja zgolj ureditev izjem glede obveznega nošenja mask (1. člen), kot je bila določena v 3. členu osnovnega Odloka o začasnih ukrepih za zmanjšanje tveganja okužbe in širjenja okužbe z virusom SARS-CoV-2 (Uradni list RS, št. 188/20), in podaljšuje veljavnost tega odloka (2. in 3. člen). Glede na to, da pobudnik izrecno izpodbija le določbo, ki ureja izjeme od obveznega nošenja mask, in glede na to, da je ta izjema za visokošolske učitelje določena na enak način tako v 3. členu osnovnega odloka kot v izpodbijani spremembi odloka, je Ustavno sodišče štelo, da pobudnik nasprotuje po njegovem mnenju preozki določitvi izjem glede obveznega nošenja mask v 3. členu Odloka3.

[3]Prim. npr. sklep Ustavnega sodišča št. U-I-157/98 z dne 15. 3. 2001 (Uradni list RS, št. 28/01, in OdlUS X, 52), 7. in 8. točka obrazložitve, in odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-116/17 z dne 30. 9. 2020 (Uradni list RS, št. 145/20), 6. točka obrazložitve.