Jedro

Če je prvostopni organ izdal lokacijsko dovoljenje na podlagi lokacijske dokumentacije, ki ni imela pravne podlage v citiranih odlokih, taka odločba ne more biti zakonita in jo je drugostopni organ pravilno odpravil.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka ugodila pritožbi M.K., ki se je pritožil zoper lokacijsko dovoljenje Sekretariata za urejanje prostora in varstvo okolja občine ... z dne 3.10.1991, ki je bilo izdano tožnikoma za gradnjo stanovanjskega objekta na parcelni št. 1879/1, izpodbijano odločbo odpravila in zadevo vrnila organu prve stopnje v ponovni postopek. Tožena stranka je v postopku ugotovila, da je prvostopni upravni organ napačno ugotovil dejansko stanje in zato lokacijsko dovoljenje oprl na napačno pravno podlago, saj zazidalni načrt, na katerega se sklicuje, ne zajema območja, kjer naj bi stala stanovanjska hiša tožnika.

V tožbi tožeči stranki navajata, da je prvostopni organ pravilno ugotovil dejansko stanje in da je nameravani poseg v prostor, to je gradnja stanovanjske hiše na parc. št. 1879/1 v skladu z veljavno prostorsko dokumentacijo. Zato smiselno predlagata, da sodišče tožbi ugodi in izpodbijano odločbo tožene stranke odpravi.

V odgovoru na tožbo tožena stranka prereka navedbe tožečih strank, vztraja pri razlogih izpodbijane odločbe in predlaga zavrnitev tožbe. Tožba ni utemeljena.

Po določbah 1. in 2. odstavka 82. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86 ter Uradni list RS št. 26/90, 48/90 in 3/91 - ZUN), se do sprejetja prostorskih izvedbenih aktov po določbah tega zakona vendar najdalj do 31. decembra 1990 uporabljajo veljavni zazidalni načrti in urbanistični redi kolikor niso v nasprotju s prostorskimi sestavinami srednjeročnega družbenega plana sprejetega v skladu z zakonom o urejanju prostora. Ob sprejetju srednjeročnega družbenega plana občinska skupščina z odlokom ugotovi katere sestavine zazidalnih načrtov in urbanističnih redov so v nasprotju s srednjeročnim družbenim planom. Po 3. členu zakona o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju (Uradni list RS, št. 48/90) se zazidalni načrt in urbanistični red iz 1. odstavka 82. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor uporabljajo do sprejema novih predpisov o urejanju prostora. Po določbi 2. odstavka 54. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor pa se izda lokacijska dokumentacija na območjih, ki se urejajo s prostorskimi ureditvenimi pogoji v skladu s pogoji, ki jih določi lokacijska dokumentacija.

Ko je tožena stranka pri obravnavanju pritožbe ugotovila, da je prvostopenjski upravni organ pri izdaji lokacijskega dovoljenja kot pravni temelj upošteval odlok o sprejemu dopolnitve zazidalnega načrta za del območja zazidalnega otoka ... (Uradni list SRS, št. 39/74), ki predstavlja osnovo tudi za kasnejše spremembe zazidalnih načrtov iz tega območja, ureja pa del območja zazidalnega otoka ... med ... cesto, ... cesto, ... ulico in podaljškom ... ulice, je pravilno zaključila, da tega predpisa ni mogoče jemati kot osnovo za odločitev. Območje ulice ... namreč ne leži v predelu, ki ga omejujejo navedene ulice, to pa pomeni, da je ne glede na lokacijsko dokumentacijo, na katero se prvostopni organ sicer oprl, bilo dejansko stanje zmotno in nepopolno ugotovljeno. Zato je tožena stranka pravilno in v skladu z določbo 2. odstavka 242. člena zakona o splošnem upravnem postopku izpodbijano odločbo prvostopnega upravnega organa odpravila in mu vrnila zadevo v ponovni postopek. Ker je izpodbijana odločba zakonita, je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi 2. odstavka 39. člena zakona o upravnih sporih. Določbe zakona o splošnem upravnem postopku in zakona o upravnih sporih je sodišče uporabilo smiselno kot predpis Republike Slovenije na podlagi 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I).