Jedro

S tem ko pa je bil okrožni sodnik izločen od opravljanja sodniške dolžnosti v tej zadevi ter je bila zadeva dodeljena novi sodnici, pa se je procesna situacija, kot je bila predvidena v sklepu z dne 4. 12. 2019, bistveno spremenila. Ne glede na napotilo v navedenem sklepu bi namreč morala nova sodnica v skladu z drugim odstavkom 450.č člena ZKP in načelom neposrednosti ponovno samostojno presoditi, ali so izpolnjeni vsi zakonski pogoj za sprejem sporazuma o priznanju krivde in zato ni dovolj, da je zgolj prebrala sklep prejšnjega (izločenega) sodnika o sprejemu sporazuma o priznanju krivde. Iz tega razloga imajo zagovorniki prav, da bi moral v obravnavani zadevi biti ponovno opravljen predobravnavni narok in ker tega ni storila, je podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka po 1. točki prvega odstavka 371. člena ZKP.

Izrek

Ob delni ugoditvi pritožbi zagovornikov obdolženega K. K. in po uradni dolžnosti se izpodbijana sodba razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče na Ptuju je v skladu s sklenjenim sporazumom o priznanju krivde obdolženega K.K. s sodbo I K 47509/2019 z dne 1. 10. 2019 spoznalo za krivega storitve kaznivega dejanja hude telesne poškodbe po prvem odstavku 123. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1), za kar mu je izreklo kazen eno leto zapora, ki jo bo obdolženec prestajal v Zavodu za prestajanje kazni zapora Maribor, odprti oddelek Rogoza. Po četrtem odstavku 95. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) ga je sodišče prve stopnje oprostilo povrnitve vseh stroškov kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP. Po drugem odstavku 105. člena ZKP pa je oškodovanca Z.R. s svojim premoženjskopravnim zahtevkom v višini 23.300,00 EUR napotilo na pravdo.

2. Zoper sodbo so se pritožili obdolženčevi zagovorniki zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka, s predlogom pritožbenemu sodišču, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v ponovno sojenje,v fazo predobravnavanega naroka.

3. Pregled zadeve na pritožbeni seji je pokazal naslednje:

4. Pritrditi je zagovornikom obdolženca, ki sodišču prve stopnje očitajo, da je izpodbijana sodba obremenjena z bistveno kršitvijo določb kazenskega postopka, čeprav pri tem ne konkretizirajo, katero bistveno kršitev določb postopka po 371. členu ZKP uveljavljajo. Ob reševanju njihove pritožbe pa je pritožbeno sodišče, ko je izpodbijano sodbo preizkusilo po uradni dolžnosti (prvi odstavek 383. člena ZKP), ugotovilo, da je bilo sodišče, ki je sodilo na prvi stopnji, nepravilno sestavljeno, zaradi česar je podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka po 1. točki prvega odstavka 371. člena ZKP. V obravnavanem primeru je bila namreč obdolžencu izpodbijana sodba izrečena na podlagi sklenjenega sporazuma o priznanju krivde, ki ga sprejel drugi sodnik, kot pa je izdal sodbo.

5. Sporazum o priznanju krivde je na predobravnavnem naroku dne 11. 9. 2019 sprejel okrožni sodnik M.S., ki je nato po izvedbi naroka za izrek kazenske sankcije obdolžencu tudi izrekel sodbo, s katero ga je spoznal za krivega očitanega kaznivega dejanja. Po pritožbi njegovega zagovornika je pritožbeno sodišče sodbo z dne 11. 9. 2019 s sklepom II Kp 47509/2019 z dne 4. 12. 2019 razveljavilo v delu glede obdolženega K.K., in sicer zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP, ker so bili razlogi o odločilnih dejstvih v odločbi o kazenski sankciji v precejšnji meri s seboj v nasprotju, podana pa je bila tudi bistvena kršitev določb kazenskega postopka po drugem odstavku 371. člena ZKP, ker je sodišče prve stopnje poseglo v izrek sklenjenega sporazuma o priznanju krivde in s tem spremenilo njegov pomen in vsebino. Pritožbeno sodišče je glede na ugotovljene kršitve zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje, in sicer pred istega sodnika v fazo naroka za izrek kazenske sankcije. Sodeči sodnik je nato v skladu z navodili citiranega sklepa razpisal narok za izrek kazenske sankcije, na katerem je zagovornica uveljavljala izločitveni razlog sodnika po 3. točki drugega odstavka 39. člena ZKP, saj je menila, da sporazum sploh ni bil sprejet oziroma je bil zavrnjen. Sodeči sodnik je njenim navedbam sledil in še isti dan podal svoj predlog za izločitev, v katerem je uveljavljal citirani izločitveni razlog. Njegovemu predlogu je predsednik Okrožnega sodišča na Ptuju ugodil. Čeprav to ni predmet obravnavane zadeve, pa je z njo tesno povezano in je zato potrebno poudariti, da pritožbeno sodišče v svojem sklepu z dne 4. 12. 2019 ni zavzelo stališča, da je s tem šteti, da bi bil sporazum o priznanju krivde zavrnjen, kot si to tudi napačno razlagajo zagovorniki, in je tudi po razveljavitvi sodbe z dne 11. 9. 2019 sklep sodišča o sprejetju sporazuma o priznanju krivde ostal v veljavi, le s posegom sodnika v njegovo vsebino je bil napačno izveden, isti sodnik pa bi s ponovno izvedbo naroka za izrek kazenske sankcije to kršitev lahko odpravil. Zato po oceni pritožbenega sodišča tudi ni bilo razloga za njegovo izločitev.

6. S tem ko pa je bil okrožni sodnik izločen od opravljanja sodniške dolžnosti v tej zadevi ter je bila zadeva dodeljena novi sodnici, pa se je procesna situacija, kot je bila predvidena v sklepu z dne 4. 12. 2019, bistveno spremenila. Ne glede na napotilo v navedenem sklepu bi namreč morala nova sodnica v skladu z drugim odstavkom 450.č člena ZKP in načelom neposrednosti ponovno samostojno presoditi, ali so izpolnjeni vsi zakonski pogoj za sprejem sporazuma o priznanju krivde in zato ni dovolj, da je zgolj prebrala sklep prejšnjega (izločenega) sodnika o sprejemu sporazuma o priznanju krivde. Iz tega razloga imajo zagovorniki prav, da bi moral v obravnavani zadevi biti ponovno opravljen predobravnavni narok in ker tega ni storila, je podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka po 1. točki prvega odstavka 371. člena ZKP.

7. Ker ugotovljena bistvena kršitev določb kazenskega postopka vselej pomeni razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve v novo sojenje, je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču v novo sojenje, in sicer pred isto predsednico senata (prvi odstavek 392. člena ZKP). V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje v skladu določbami 450.č člena opraviti predobravnavni narok in odpraviti ugotovljene kršitve ter o zadevi ponovno odločiti.