Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Znižanje izrečene globe pod zakonsko določeno višino globe je v skladu s šestim odstavkom 26. člena ZP-1 je možno le v primeru, če sodišče ugotovi, da so podane posebne olajševalne okoliščine, ki utemeljujejo izrek milejše sankcije. Gre za okoliščine, ki po količini ali kvaliteti odstopajo od splošnih olajševalnih okoliščin, ki jih sodišče sicer upošteva v skladu s 26. členom ZP-1 pri odmeri sankcij za storjeni prekršek, take okoliščine v obravnavani zadevi pa po pravilnih ugotovitvah sodišča prve stopnje niso izkazane
I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.
II. Obdolženec je dolžan plačati stroške pritožbenega postopka - sodno takso v znesku 75,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, sicer se prisilno izterja.
1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno sodbo obdolženega spoznalo za odgovornega storitve prekrška po osmem odstavku 56. člena ZVoz-1, mu izreklo globo v višini 500,00 EUR ter naložilo plačilo stroškov postopka - sodne takse v višini 50,00 EUR ter stroške v zvezi z zasegom in hrambo vozila v višini 339,82 EUR, glede zaseženega vozila pa odločilo, da se vrne lastniku P. P., ker ni razlogov za odvzem vozila.
2. Zoper tako sodbo se pritožuje obdolženec, smiselno zaradi odločitve o sankcijah (4. točka 154. člena Zakona o prekrških - ZP-1). Prosi za ponovno obravnavo in preklic globe, ker meni, da je ta preveč visoka za ta prekršek.
3. V skladu s sklepom predsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije Su 574/2019 z dne 15. 3. 2019 o prenosu pristojnosti prekrškovnih zadev na podlagi določila 105.a člena Zakona o sodiščih (ZS) je v predmetni zadevi o pritožbi odločalo Višje sodišče v Celju.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. V predmetni zadevi je sodišče prve stopnje po podanem zagovoru obdolženca in izvedenem dokaznem postopku v okviru katerega je zaslišalo obdolženčevega brata ter vpogledalo v uradne evidence, zanesljivo ugotovilo, da je obdolženec dne 21. 7. 2019 ob 19.10 uri bil udeležen v cestnem prometu kot voznik motornega vozila AM kategorije - mopeda znamke Piaggio Ciao št. okvirja..., last njegovega brata P. P., po ...v ... iz smeri .... proti ..., brez veljavnega vozniškega dovoljenja AM kategorije. Obdolženec je namreč v zagovoru navajal, da si je bratov moped izposodil brez njegove vednosti, da je iz ...odpeljal v .. sinu, ki tam živi, da ga je policija ustavila, ker je vozil po pločniku. Sodišče prve stopnje je zato utemeljeno štelo, da obdolženec prekršek priznava sam in opisuje okoliščine, v katerih je do kršitve prišlo, pravilno pa je tudi zaključilo, da je obdolženec ravnal z naklepom kot obliko krivde, ker se je zavedal, da nima veljavnega vozniškega dovoljenja, pa je kljub temu navedeno vozilo uporabil za vožnjo v cestnem prometu in s tem storil prekršek po osmem odstavku 56. člena ZVoz-1. Teh ugotovitev obdolženec pritožbeno ne izpodbija, saj napada le odločitev o sankcijah.
6. Za ugotovljeno kršitev je po pravilnih ugotovitvah sodišča prve stopnje predpisana globa v višini 500,00 EUR, ki jo je sodišče prve stopnje obdolžencu tudi izreklo. Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijane sodbe je pri tem kot olajševalno okoliščino upoštevalo obdolženčevo priznanje prekrška, medtem ko kakšnih drugih posebej olajševalnih okoliščin, ki bi delali prekršek posebno lahek, ni našlo, obdolženčeve premoženjske razmere pa ocenilo kot običajne, ki ne izstopajo v tolikšni meri, da bi bilo mogoče izreči kakšno drugo sankcijo, kot je predpisana za tovrsten prekršek. Sodišče prve stopnje je tako pri izreku sankcije upoštevalo vse okoliščine, ki v skladu s 26. členom ZP-1 vplivajo na to, ali naj bo izrečena sankcija manjša ali večja.
7. Na podlagi obdolženčevega nestrinjanja z globo zaradi prepričanja, da je bil za prekršek že kaznovan s plačilnim nalogom z dne 21. 7. 2019, s katerim mu je bila izdana izrečena globa v skupni višini 620,00 EUR, ki jo je tudi plačal v celoti, izpodbijane odločitve o izreku sankcije ni mogoče spremeniti, saj je iz obdolžilnega predloga razvidno, da je bil plačilni nalog obdolžencu izdan zaradi prekrškov vožnje motornega vozila, ki ni imelo veljavnega prometnega dovoljenja in ni bilo označeno s predpisanimi registrskimi tablicami ter zaradi prekrška, ki ga je storil s tem, da za vožnjo ni uporabljal površine, ki je namenjena vozilu, ki ga je vozil, temveč je vozil po pločniku. Tudi iz obdolžilnega predloga izhaja, da je za storjena prekrška po šestem odstavku 25. člena Zakona o motornih vozilih (ZMV) in petem odstavku 37. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (ZPrCP) obdolžencu na kraju izdan plačilni nalog. Ker se v skladu s 27. členom ZP-1 v primeru, ko storilec z enim dejanjem ali z več dejanju stori več prekrškov določi najprej sankcija za vsak posamezni prekršek, nato pa izreče kot enotna sankcija vse tako določene sankcije, okoliščina, da je bilo obdolžencu s plačilnim nalogom za prekršek, ki jih je storil istega dne, s plačilnim nalogom izrečena enotna sankcija 620,00 EUR, ne more imeti vpliva na izrek sankcije v predmetnem postopku.
8. Sankcija za prekršek po osmem odstavku 56. člena ZVoz-1 je predpisana oz. določena v predpisanem znesku in jo je sodišče praviloma dolžno v takšni višini tudi izreči. Znižanje izrečene globe pod zakonsko določeno višino globe je v skladu s šestim odstavkom 26. člena ZP-1 je možno le v primeru, če sodišče ugotovi, da so podane posebne olajševalne okoliščine, ki utemeljujejo izrek milejše sankcije. Gre za okoliščine, ki po količini ali kvaliteti odstopajo od splošnih olajševalnih okoliščin, ki jih sodišče sicer upošteva v skladu s 26. členom ZP-1 pri odmeri sankcij za storjeni prekršek, take okoliščine v obravnavani zadevi pa po pravilnih ugotovitvah sodišča prve stopnje niso izkazane. Obdolženčeve premoženjske razmere, ki jih opisuje v pritožbi, ko navaja, da je zaposlen za določen čas in prejema 850,00 EUR plače in da odplačuje kredit v višini 200,00 EUR, ki mu je ostal po razpadlem zakonu, ter 220,00 EUR preživnine za sina in 35,00 EUR za zdravstveno zavarovanje, poleg tega pa tudi še vse ostale nujne stroške, zaradi česar mu ne ostane skoraj nič za življenje ter da je globo za prekršek težko plačal, ker je imel v tem času velike zdravstvene težave in bil dva meseca na bolniškem dopustu, ne morejo vplivati na višino izrečene globe, saj take premoženjske razmere ne odstopajo bistveno od običajnih, kot je to izpostavilo sodišče prve stopnje in vsekakor ne predstavljajo posebnih olajševalnih okoliščin. Tudi pritožbeno pojasnjevanje, da vozniškega dovoljenja po odvzemu ni uspel pridobiti, ker zaradi stroškov za alimente in kredit ni uspel prihraniti denarja za ponovno opravljanje vozniškega izpita, ne more vplivati na izrek sankcij za storjeni prekršek po osmem odstavku 56. člena ZVoz-1. Ni pa se mogoče strinjati niti s pritožbenimi navedbami, da storjeni prekršek ni tako hude narave, da bi zahteval tako visoko kazen. Da gre pri vožnji motornega vozila brez veljavnega vozniškega dovoljenja za tisto kategorijo motornih vozil, ki jo voznik vozi, za enega izmed hujših prekrškov, namreč izhaja že iz same višine predpisane sankcije in takega prekrška ni mogoče šteti kot lažji prekršek.
9. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje obdolžencu utemeljeno in zakonito izreklo globo za storjeni prekršek v zakonsko predpisani višini, ker pa je bil spoznan za odgovornega storitve prekrška, mu je bilo dolžno v skladu s prvim odstavkom 144. člena ZP-1 naložiti tudi plačilo stroškov postopka o prekršku. Zato je pritožbeno sodišče obdolženčevo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijano sodbo v pritožbeno izpodbijanem delu glede izreka sankcij potrdilo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).
10. Ker obdolženec s pritožbo ni uspel, mu je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 147. člena ZP-1 ter tar. št. 8132 Zakona o sodnih taksah (ZST-1) naložilo v plačilo tudi stroške pritožbenega postopka - sodno takso v znesku 75,00 EUR, ki jih je dolžan plačati v 15 dneh od vročitve tega sklepa, sicer se prisilno izterja.
11. Glede na obdolženčeve navedbe o slabem premoženjskem stanju pa pritožbeno sodišče obdolženca opozarja, da lahko v primeru, če zaradi svojega premoženjskega stanja oziroma zmožnosti za plačilo, ne more plačati globe in stroškov postopka v višini najmanj 300,00 EUR, lahko najpozneje do poteka roka za plačilo predlaga, da se plačilo globe in stroškov postopka nadomesti z delom v splošno korist, kot je pojasnilo že sodišče prve stopnje v izreku izpodbijane sodbe.