Jedro

Če je oškodovanec podal kazenske ovadbe v roku treh mesecev odkar je zvedel za kaznivo dejanje, kasneje pa je vložil zasebno tožbo, se po tretjem odstavku 53.člena ZKP šteje njegova ovadba za pravočasno zasebno tožbo.

Izrek

Pritožbi zasebnega tožilca se deloma ugodi in se izpodbijana sodba v delu pod točko I. izreka in v odločbi o stroških kazenskega postopka razveljavi in v tem obsegu zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje; v preostalem pa se pritožba zavrne kot neutemeljena in se sodba sodišča prve stopnje pod točko II. izrek potrdi.

Obrazložitev

Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje pod točko I. zoper obdolžene M.Ž., M.Š., N.P., A. V., S.Ž. in A.K. iz razloga po 4. točki 357. člena ZKP zavrnilo obtožbo zasebnega tožilca zaradi kaznivega dejanja samovoljnosti po členu 313 KZ v zvezi s členom 25 KZ, ki naj bi ga storili - obdolženi M.Ž , M.Š. in N.P dne 19.1.1998, - obdolžena S. Ž. dne 23.1.1998 - ter obdolženi A.K. v času od 9.1.1998 do 19.1.1998; Pod točko II. sodbe pa je iz razloga po tretji točki 358. člena ZKP obdolženo S. Ž. oprostilo obtožbe kaznivega dejanja samovoljnosti po členu 313 KZ, katerega naj bi storila v času od 16.3.1998 do 27.4.1998. Odločilo je tudi, da mora zasebni tožilec na podlagi člena 96/III ZKP obdolžencem povrniti njihove stroške kazenskega postopka in na 120.000,00 SIT odmerjeno povprečnino.

Proti sodbi je zasebni tožilec po svojem pooblaščencu vložil pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov ter predlagal ugoditev pritožbi tako, da se izpodbijana sodba razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožba je delno utemeljena.

Pritožnik utemeljeno napada odločitev sodišča prve stopnje, da naj bi bila zasebna tožba zoper obdolžence za dejanja z dne 19.1.1998, 23.1.19998 in dejanje v času od 9.1.1998 do 19.1.998 vložena prepozno in torej v nasprotju z določbo člena 52/I ZKP. Sodišče ugotavlja, da je bila vložena dne 29.5.1998, torej po preteku treh mesecev, odkar naj bi zasebni tožilec zvedel za kaznivo dejanje in storilca. Sodišče prve stopnje pa je spregledalo, da je zasebni tožilec (in sicer po svojem pooblaščencu odv. S.) dne 21.1.1998 podal na PP ... po telefonu kazensko ovadbo, da naj bi bilo vlomljeno v športni center pri O., katerega lastnik je P....; dne 16.3.1998 je direktor te firme R.K. podal na PP .. ustno kazensko ovadbo zoper neznanega storilca, ki naj bi zamenjal ključavnice na objektu ter dne 27.4.1998 prav tako na PP ..., da naj bi delavci Občine O. zamenjali ključavnice na istem objektu. Navedeno izhaja iz priloženih spisov Okrožnega državnega tožilstva iz ...., zunanji oddelek ... (št. Ktr ..., Ktr .. in Ktr ..). Državni tožilec je ocenil, da ni podlage za kazenski pregon, saj je izdal sklepa, da se postopek ne uvede (dne 24.2.1998 in dne 9.9.1998), oškodovanca pa o tem ni obvestil. Oškodovanec se je odločil za vložitev zasebne tožbe zaradi kaznivega dejanja samovoljnosti po členu 313 KZ. Ker je podal kazenske ovadbe v roku treh mesecev odkar je zvedel za kaznivo dejanje, pa se po tretjem odstavku 53. člena ZKP štejejo te ovadbe oškodovanca za pravočasno zasebno tožbo.

Odločilno dejstvo, ali je bila zasebna tožba vložena pravočasno, tako ni bilo pravilno ugotovljeno in je bila odločitev sodišča prve stopnje, da obtožbo v tem delu zavrne nepravilna, zato je pritožba zasebnega tožilca utemeljena in ji je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo tako, da je izpodbijano sodbo v tem delu razveljavilo. Glede na takšno odločitev je razveljavilo tudi odločbo o stroških kazenskega postopka in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

V kolikor pa pritožnik napada oprostilni del sodbe, torej odločitev sodišča prve stopnje, da obdolženo S.Ž. oprosti obtožbe po zasebni tožbi iz razloga po tretji točki 358. člena ZKP, pa sodišče druge stopnje ocenjuje, da pritožba v tem delu ni utemeljena. Iz izvedenih dokazov nedvomno izhaja, da je Občinski svet Občine O. dne 9.1.1998 sprejel sklep, da objekt - TŠRC " .." , za katerega zasebni tožilec zatrjuje, da je njegova last, dne 19.1.1998 na kraju samem prevzame komisija občine. V komisijo za prevzem so bili imenovani člani občinskega sveta, podžupan in tajnica občine S.Ž.. Zato je bila podlaga za ravnanje obdolžene S.Ž., tajnika občine O. sklep z dne 9.1.1998 oziroma izvršitev tega sklepa, kar izhaja tudi iz zagovorov soobdolžencev, predvsem župana A.K.. Tudi obdolženka se je sklicevala na navedeni sklep. Dejstvo je, da so objekt prevzemali večkrat, kar pa izhaja tudi iz izpovedbe priče K. in tudi iz same zasebne tožbe.

Prevzem objekta v korist občine pa, kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje, ne pomeni, da si je obdolženka kot tajnik te lokalne skupnosti vzela posest objekta - torej svojo pravico, za katero je mislila, da ji gre. Ker je obdolženka kot tajnik občine izvršila sklep pristojnega organa lokalne skupnosti, je tudi izključena protipravnost njenega ravnanja in je zato odločitev sodišča prve stopnje, da obdolženko oprosti iz razloga po 3. točki 358.člena ZKP, pravilna. Zato je sodišče druge stopnje v tem delu pritožbo zasebnega tožilca, ki takšne zaključe izpodbija in zatrjuje, da obdolženka ni imela pooblastila za prevzem objekta na podlagi sklepa občinskega sveta z dne 9.1.1998, zavrnilo kot neutemeljeno in v tem delu sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.