Jedro

Priporni razlog begosumnosti je podan glede na to, da odhod obdolženega T. P. v Italijo časovno sovpada z dnem, ko je bil soobdolženemu zasežen kokain, za katerega je ta povedal, da mu ga je prodal T. P. Ta pa je bil v istem času tudi obveščen, da je bila soobdolžencu odvzeta prostost.

Izrek

Obdolženemu T. P. se pripor iz razloga po 1. in 3. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku podaljša za 3 (tri) mesece, to je do 27. 11. 2015 do 6.05.

Obrazložitev

A. 1. Zoper obdolženega T. P. je pri Okrožnem sodišču v Mariboru v teku kazenska preiskava zaradi kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami po prvem in drugem odstavku 186. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1). Obdolženec je v priporu iz pripornih razlogov po 1. in 3. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), ki je bil odrejen s sklepom preiskovalnega sodnika dne 30. 5. 2015. Zoper sklep o odreditvi pripora se je zagovornik obdolženca pritožil, pritožbo je izvenrazpravni senat navedenega sodišča zavrnil. Senat Okrožnega sodišča v Mariboru je pripor podaljšal za dva meseca s sklepom z dne 24. 6. 2015. 2. Državni tožilec iz Specializiranega tožilstva je dne 21. 8. 2015 predlagal, naj se pripor obdolžencu iz pripornih razlogov po 1. in 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP podaljša še za tri mesece. Predlog utemeljuje z oceno, da je še vedno podan sum, da je obdolženec storil dejanje, zaradi katerega zoper njega teče preiskava, utemeljenost suma pa je bila ugotovljena tako v sklepu o uvedbi preiskave kot v odločbah o odreditvi in podaljšanju pripora oziroma odločbah, s katerimi so bile zavrnjene pritožbe zoper te sklepe. Predlagatelj nadalje ocenjuje, da sta še vedno podana tudi priporna razloga begosumnosti in ponovitvene nevarnosti po 1. in 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP, saj se od odreditve pripora dalje okoliščine v zvezi z njima niso v ničemer spremenile. Ob tem poudarja težo kaznivega dejanja, ki se očita obdolžencu, način izvršitve kaznivega dejanja in okoliščine, v katerih je bilo izvršeno, še posebej pa okoliščino, da je bil obdolženec že pravnomočno obsojen. Zato meni, da so podane objektivne in subjektivne okoliščine, ki kažejo na nevarnost, da bi obdolženec na prostosti kaznivo dejanje ponavljal. Nevarnost, da bi obdolženec, če bi bil na prostosti, pobegnil, predlagatelj utemeljuje z navajanjem, da je obdolženec že bival v Italiji, pri tem je bil na Slovaškem, kar kaže na njegove zveze s tujino, posebej pa opozarja, da je odhod v tujino sovpadal s časom, ko je bila R. K., ki naj bi mu obdolženec prodal kokain, vzeta prostost. Te okoliščine kažejo po oceni predlagatelja na nevarnost, da bi obdolženec z begom lahko oviral potek kazenskega postopka. Ta nevarnost je še toliko bolj realna ob upoštevanju, da je za kaznivo dejanje, ki se mu očita, predpisana visoka kazen zapora. Državni tožilec še ocenjuje, da je pripor neogibno potreben za izvedbo kazenskega postopka in za zagotovitev varnosti oziroma zdravja ljudi. Kazenska preiskava še ni končana, zato predlaga podaljšanje pripora obdolžencu za tri mesece.

3. Preiskovalni sodnik je v pojasnilu, ki ga je podal v zvezi s predlogom za podaljšanje pripora navedel, da bo potreben čas za reševanje pritožb zoper sklep o uvedbi preiskave preiskovalnega sodnika in senata Okrožnega sodišča v Mariboru, preiskava pa ni končana tudi zato, ker še niso bile zaslišane vse priče. 4. Zagovornik obdolženca V. O., odvetnik iz Odvetniške družbe O. o.p., d.o.o., v Mariboru, je odgovoril na predlog Specializiranega državnega tožilstva za podaljšanje pripora. Predlaga, da se pripor ne podaljša oziroma naj se odpravi, podrejeno pa, da se ga nadomesti s hišnim priporom. Navaja, da se zadeva, čeprav je priporna, rešuje počasi in da je bil sklep o opravi preiskave izdan šele po več kot dveh mesecih po odredbi pripora. Zagovornik je kritičen do načina, kako zadevo obravnavajo državni tožilci v zvezi z obdolženima R. K. in M. G. B.

5. Zoper obdolženca je v teku kazenski postopek zaradi kaznivega dejanja po prvem in drugem odstavku 186. člena KZ-1, zanj je predpisana kazen od treh do petnajst let zapora in je tako izpolnjen pogoj iz drugega 205. člena ZKP za podaljšanje pripora nad tri mesece.

6. Sum, da je obdolženec storil dejanje, zaradi katerega je v kazenskem postopku, je bil doslej utemeljen s pravnomočnim sklepom o odreditvi pripora in pravnomočnim sklepom o njegovem podaljšanju. Te odločitve temeljijo na izsledkih prikritih preiskovalnih ukrepov, iz vsebin prestreženih telefonskih pogovorov, SMS sporočil, izsledkov tajnega opazovanja ter na upoštevanju dejstva, da je bila prepovedana droga zasežena B. K. in D. K. Analiza, iz katere izhaja, da so bile na eni izmed obeh vrečk, v kateri je bilo 29,11 g kokaina, zaseženega R. K., ugotovljene biološke sledi, ki nedvomno ustrezajo biološkim sledem T. P., sum še posebej utemeljuje. Okoliščine, na katere se opira ugotovitev utemeljenosti suma, da je obdolženec storil kaznivo dejanje, ki se mu očita, se do sedaj niso spremenile, prav tako niso ugotovljene druge okoliščine, ki bi lahko izključile oziroma omajale dejansko podlago, na kateri utemeljen sum sloni.

7. Tako kot navaja v svojem predlogu za podaljšanje pripora državni tožilec je priporni razlog begosumnosti podan glede na to, da odhod obdolženca v Italijo časovno sovpada z dnem, ko je bil R. K. zasežen kokain, za katerega je ta povedal, da mu ga je prodal T. P. V istem času je bil T. P. preko M. G. obveščen, da je bila R. K. odvzeta prostost. Ob upoštevanju visoke predpisane kazni za kazniva dejanja po prvem in drugem odstavku 186. člena KZ-1 navedene okoliščine kažejo na resno nevarnost, da bi obdolženec, če bi bil na prostosti, z begom lahko oviral delo kazenskega postopka.

8. Na nevarnost, da bo obdolženec z izvrševanjem kaznivih dejanj nadaljeval, je mogoče sklepati ob upoštevanju teže kaznivega dejanja, ki se mu očita. Na to težo kažejo velike količine droge, za katero je pri dejanju šlo. Obdolženec je bil s sodbo Okrajnega sodišča v Slovenski Bistrici dne 8. 11. 2013 obsojen zaradi kaznivega dejanja grožnje po drugem v zvezi s prvim odstavkom 135. člena KZ-1 in pa s sodbo Okrajnega sodišča v Mariboru z dne 19. 12. 2014, zaradi kaznivega dejanja nasilništva po drugem v zvezi s prvim odstavkom 269. člena KZ-1. Obsodbi, čeprav za drugovrstni kaznivi dejanji, kažeta na negativen odnos obdolženca do spoštovanja zakona oziroma varnosti ljudi. Obdolženi T. P. je brez poklica in brez zaposlitve, zato je verjetnost, da bi lahko ponavljal kazniva dejanja, ki prinašajo premoženjsko korist, še toliko večja.

9. Pripor zoper obdolženega je neogibno potreben tako za izvedbo kazenskega postopka kot za varnost ljudi. Promet s prepovedano in škodljivo drogo ogroža varnost potencialnih odjemalcev. Pripora zoper obdolženca ni mogoče nadomestiti s kakšnim od milejših ukrepov, saj izvrševanje še težjega kaznivega dejanja od dejanj, za katera je bil že pravnomočno obsojen, ne daje opore za oceno, da bi spoštoval omejitve in dolžnosti, zvezane z milejšimi ukrepi.

10. Kazenska preiskava zoper obdolženca še ni končana, v njenem nadaljnjem teku bo potrebno zaslišati še petnajst prič. Preiskovalni sodnik sicer ocenjuje, da bo preiskava lahko zaključena v dveh mesecih, treba pa je upoštevati, da gre pri tem za oceno, pa tudi, da ima po določbi drugega odstavka 184. člena ZKP državni tožilec po končani preiskavi čas petnajstih dni za predlog za dopolnitev preiskave ali vložitev obtožnice, ta rok pa se sme na predlog državnega tožilca še podaljšati. Vrhovno sodišče je zato ocenilo, da je predlog državnega tožilca za podaljšanje pripora za tri mesece utemeljen, celoten čas pripora zoper obdolženca pa sorazmeren s težo očitanega dejanja.