Jedro

Komisija za cepljenje je strokovni medicinski organ, ki v postopku ugotavljanja razlogov za (ne)opustitev cepljenja daje svojo strokovno oceno (mnenje). Ta mnenja imajo zato lahko zgolj naravo izvedenskega mnenja, kar pa ob upoštevanju, da se izpodbijana odločba izda kot odločba v upravnem postopku, katere podlaga je to mnenje, pomeni, da je v skladu z načelom zaslišanja stranke po določbi 9. člena ZUP treba omogočiti stranki, da se pred izdajo odločbe z vsebino mnenja komisije seznani in o njem izreče.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Ministrstva za zdravje št. 181-77/2011/4 z dne 6. 10. 2011 se odpravi ter zadeva vrne temu ministrstvu v ponoven postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 80 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo odločila, da se pri dečku A.A., roj. ... 2003, cepljenje proti hepatitisu B s cepivom Engerix 10ug, ne opusti; ošpicam, mumpsu in rdečkam s cepivom Priorix ali s cepivom MMRVaxpro, ne opusti; davici, tetanusu in oslovskemu kašlju s cepivom Boostrix ali cepivom Adacel, ne opusti (1. točka izreka). V 2. točki izreka pa je navedla, da v postopku niso nastali posebni stroški. Tožnika, starša dečka A.A., sta v skladu z 22.a členom Zakona o nalezljivih boleznih (v nadaljevanju ZNB) 5. 4. 2011 podala predlog za opustitev cepljenja citiranega otroka. Predlog sta utemeljila z navedbami o razvoju dečka A.A., priložila sta njegovo zdravstveno dokumentacijo ter tudi opisala njegovo zdravstveno stanje. Iz slednjega izhaja, da je deček že od rojstva srčni bolnik in je bil operiran na srcu. Po cepljenju v starosti 18 mesecev so se mu močno povečale bezgavke na vratu, ki se ob vsaki infekciji povečajo. Tožnika menita, da so povečane bezgavke posledica cepljenja in se bojita nadaljnjih stranskih učinkov ob nadaljevanju programa cepljenja. Zato nadaljnja cepljenja zavračata in sta prosila, da se opustitev cepljenja na podlagi priložene dokumentacije odobri.

2. Tožena stranka se v izpodbijani odločbi sklicuje na peti odstavek 22.a člena ZNB, ki določa, da mora zdravnik, ki opravlja cepljenje, dati predlog za opustitev cepljenja, če ugotovi, da obstojajo razlogi za opustitev cepljenja. Na podlagi 22.b člena ZNB je tožena stranka poslala predlog za opustitev cepljenja Komisiji za cepljenje in zaprosilo, da v skladu z 22.c členom ZNB posreduje strokovno mnenje ali obstojajo razlogi za opustitev cepljenja pri dečku A.A. Komisija za cepljenje se je pri pregledu dokumentacije usmerila na razloge za opustitev cepljenja, med katere se štejejo: alergije na sestavine cepiva; resen neželen učinek cepiva po predhodnem odmerku istega cepiva; bolezen ali zdravstveno stanje, ki je nezdružljivo s cepljenjem. Komisija ni našla zdravstvenih razlogov za opustitev cepljenja. Navedla je, da regionalno povečane bezgavke na vratu ne morejo biti vzročno povezane s cepljenjem in da so bolj verjetno v povezavi z vnetji v nosno žrelnem področju. Upoštevajoč strokovno mnenje Komisije za cepljenje je bilo z izpodbijano odločbo odločeno, da se pri dečku A.A. obvezno cepljenje proti navedenim boleznim ne opusti.

3. Tožnika se z izpodbijano odločbo ne strinjata in v tožbi uveljavljata tožbene razloge nepravilne uporabe materialnega prava, bistvene kršitve določb postopka in nepopolne in nepravilne ugotovitve dejanskega stanja. Tožnika sta izpodbijano odločbo prejela skupaj s strokovnim mnenjem Komisije za cepljenje. Z navedenim mnenjem se ne strinjata in imata v zvezi z vsebino mnenja pripombe, ki pa jih v postopku nista mogla uveljaviti, saj jima je bilo strokovno mnenje vročeno šele skupaj z odločbo. Pred izdajo odločbe nista imela možnosti seznaniti se z vsebino strokovnega mnenja in se o njem izreči. Sklicujeta se na načelo zaslišanja stranke iz 9. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), ki je bilo v postopku kršeno, s čimer je bila storjena bistvena kršitev pravil postopka. Pri tem navajata tudi upravno sodno prakso v podobnih zadevah. Tožnika nadalje navajata, da sta v predlogu za opustitev cepljenja uveljavljala razloge za opustitev cepljenja iz 22. a člena ZNB, ker menita, da pri sinu A.A. obstojajo utemeljeni zdravstveni razlogi za opustitev cepljenja. A.A. je od rojstva srčni bolnik, zaradi česar je bil planiran operativni poseg takoj, ko bo dosegel težo 5 kg oziroma bo star vsaj tri mesece. Pediatrinja ga je pred vsakim cepljenjem temeljito pregledala in če ni bila prepričana, da je povsem zdrav, je cepljenje raje prestavila. Prvo operacijo na odprtem srčku je imel novembra 2004. Tri mesece po prvi operaciji je bil v starosti 18 mesecev ponovno cepljen, tri tedne za tem se mu je močno povečala bezgavka na vratu. Zaradi neuspele prve operacije je bil A.A. septembra 2005 še drugič operiran na odprtem srčku. Tožnika opisujeta kako je po tej operaciji A.A. zbolel ter navajata njegove bolezni, ki sledile takoj po vstopu v vrtec. Navajata, da ima povečane bezgavke še danes, ki se ob vsaki infekciji povečajo, ter menita, da so povečane bezgavke posledica cepljenja. Zaradi bolezni in slabega zdravstvenega stanja sina A.A. sta tožnika zelo zaskrbljena, da se bi po cepljenju njegovo zdravstveno stanje še dodatno poslabšalo in sta prepričana, da koristi cepljenja ne odtehtajo morebitnih stranskih učinkov in zapletov.

4. Iz strokovnega mnenja Komisije za cepljenje je razvidno, da je komisija predlog, ki sta ga dala tožnika, obravnavala zelo površno in nestrokovno. To potrjuje tudi obrazložitev mnenja komisije, ki se do vsebine predloga sploh ni opredelila, pač pa je brez preiskav in preverjanj zdravstvenih razlogov navedla zgolj pavšalno trditev, da razlogov na podlagi dokumentacije ni našla, ter da povečane bezgavke niso v vzročni povezavi z cepljenjem. Sklicujeta se na 22. c člen ZNB, ki določa, da mora strokovno mnenje komisije med drugim vsebovati tudi razloge za opustitev ali neopustitev cepljenja z obrazložitvijo. Teh razlogov mnenje komisije ne vsebuje. V izpodbijani odločbi je zgolj povzeto mnenje komisije, odločba pa ni obrazložena v skladu z 22.č členom ZNB in 214. členom ZUP. Glede na zdravstveno stanje in bolezni A.A. bi moralo ministrstvo pred izdajo odločbe odgovoriti na navedbe tožnikov v zvezi z razlogi za opustitev cepljenja in svoje stališče strokovno utemeljiti ter v ta namen po potrebi opraviti tudi ustrezne poizvedbe in preiskave. Ker to ni bilo storjeno, dejansko stanje ni popolno ugotovljeno, izpodbijana odločba pa ni pravilno obrazložena, saj ne vsebuje utemeljenih razlogov za neopustitev cepljenja. Dejstva, na katera se sklicujeta tožnika, kažejo tudi na to, da je bilo v zadevi dejansko stanje napačno ugotovljeno, ker je bilo v postopku kršeno načelo materialne resnice. Sklicujeta se na 8. člen ZUP, po katerem je treba ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo. Ta dejstva pa v predmetnem postopku niso bila ugotovljena. Tožnika predlagata, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in jo vrne upravnemu organu v ponovno odločanje ter zahtevata povrnitev stroškov postopka.

5. Tožena stranka je sodišču predložila upravni spis, na tožbo pa ni odgovorila.

6. Tožba je utemeljena.

7. V obravnavani zadevi je sporno ali so podani razlogi za opustitev obveznega cepljenja pri dečku A.A., roj. ... 2003. Obvezno cepljenje je zakonsko urejeno z določbami 22. člena do 25. člena ZNB. Pred obveznim cepljenjem mora zdravnik, ki opravlja cepljenje, s pregledom osebe, ki se cepi in vpogledom v njeno zdravstveno dokumentacijo, ugotoviti morebitne razloge za opustitev cepljenja, zaradi katerih bi se zdravstveno stanje osebe lahko trajno poslabšalo (1. odstavek 22.a člena ZNB). Predlog za opustitev cepljenja lahko poda bodisi zdravnik (če ugotovi, da obstajajo razlogi za opustitev cepljenja), bodisi starši oziroma skrbnik osebe, ki naj bi bila cepljena (4. in 5. odstavek 22.a člena ZNB). Predlog za opustitev cepljenja se pošlje ministrstvu, pristojnemu za zdravje (6. odstavek 22.a člena ZNB), ki predlog pošlje Komisiji za cepljenje (1. odstavek 22.b člena ZNB). Komisija mora pri ugotavljanju razlogov za opustitev cepljenja preučiti predlog za opustitev cepljenja in če oceni za potrebno zahteva dodatno dokumentacijo oziroma dodatne zdravstvene preglede (1. odstavek 22.c člena ZNB). Po opravljenem postopku poda Komisija za cepljenje strokovno mnenje o tem ali obstajajo razlogi za opustitev cepljenja in ga pošlje ministru, pristojnemu za zdravje (3. odstavek 22.c člena ZNB). V 4. odstavku 22.c člena ZNB je določena vsebina strokovnega mnenja. Na podlagi strokovnega mnenja Komisije za cepljenje minister, pristojen za zdravje, izda odločbo v upravnem postopku o opustitvi oziroma neopustitvi cepljenja (1. odstavek 22. č člena ZNB).

8. Minister, pristojen za zdravje, je pri svoji odločitvi vezan na strokovno mnenje Komisije za cepljenje, vendar pa mora kot upravni organ preveriti ali je to sestavljeno v skladu z 2. alinejo prvega odstavka 22.č člena ZNB ter 3. in 5. točko prvega odstavka 214. člena ZUP. Mnenje Komisije za cepljenje ima namreč naravo izvedeniškega mnenja in mora vsebinsko zajemati vse, kar določa drugi odstavek 193. člena ZUP. Komisija za cepljenje mora obširno, natančno, celovito in strokovno odgovoriti na vse razloge, ki jih stranka navaja v predlogu za opustitev obveznega cepljenja. Pomanjkljivo strokovno mnenje Komisije za cepljenje ne more biti zadostna podlaga za izdajo upravne odločbe, v kateri se je organ dolžan opredeliti do vseh relevantnih navedb stranke. V obravnavanem primeru je Komisija za cepljenje v svojem mnenju glede cepljenja otroka navedla zgolj, da v priloženi dokumentaciji ni našla razlogov za opustitev cepljenja ter da regionalno povečane bezgavke na vratu ne morejo biti vzročno povezane z cepljenjem ter da so bolj verjetno so v povezavi z vnetji v nosno žrelnem področju. Komisija za cepljenje se v svojem strokovnem mnenju ni opredelila do vseh navedb tožnikov v zvezi z zdravstvenim stanjem dečka A.A., zaradi katerih sta tožnika tudi podala vlogo za opustitev cepljenja. Tako strokovno mnenje pa je v upravno pravnem smislu pomanjkljivo in ne more biti zadostna podlaga za izdajo upravne odločbe, v kateri se je organ dolžan opredeliti do vseh relevantnih navedb stranke.

9. Z vsebino strokovnega mnenja Komisije za cepljenje pa je tudi potrebno seznanjati starše otroka še pred izdajo upravne odločbe in jim omogočiti, da se o njem izjavijo (načelo zaslišanja stranke - 9. člen ZUP). Načelo zaslišanja stranke nalaga, da ima stranka pred izdajo odločbe možnost, da se izjasni o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev. Iz listin upravnega spisa izhaja, da tožnikoma pred izdajo odločbe strokovno mnenje Komisije za cepljenje ni bilo vročeno, kar pomeni, da jima ni bila dana možnost, da bi se o njem izrekla. Kolikor starši pred izdajo odločbe niso seznanjeni z vsebino strokovnega mnenja Komisije za cepljenje, nimajo možnosti, da bi navedli nasprotne argumente in ne morejo učinkovito varovati svojih pravic na način, kot to določa 146. člen ZUP. Takšno ravnanje glede strokovnega mnenja Komisije za cepljenje, ki sicer predstavlja izvedeniško mnenje, pa tudi nalaga določba 194. člena ZUP. Tožnika sta bila s strokovnim mnenjem Komisije za cepljenje seznanjena šele s prejemom izpodbijane določbe. Tako je bila po presoji sodišča zaradi navedenega podana bistvena kršitev določb postopka, ki vpliva na pravilnost in zakonitost odločitve v zadevi. Izpodbijana odločba pa tudi ne navaja strokovnih ali drugih razlogov, odločilnih za presojo ugovorov, ki sta jih navedla tožnika kot razlog za predlagano opustitev cepljenja, kar prav tako predstavlja bistveno kršitev pravil postopka.

10. Glede na navedeno je dejansko stanje v postopku ostalo nepopolno ugotovljeno, kršena pa so bila tudi pravila postopka. Odločba tožene stranke je iz tega razloga nepravilna in nezakonita, zato jo je sodišče na podlagi 2. in 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) odpravilo ter zadevo, ob upoštevanju četrtega in petega odstavka 64. člena ZUS-1, vrnilo Ministrstvu za zdravje v ponoven postopek.

11. Če sodišče tožbi ugodi in odpravi izpodbijani upravni akt, se tožniku, v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve v upravnem sporu prisodi pavšalni znesek povračila stroškov v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Tožnika sta po prvem odstavku 3. člena Pravilnika, ki ureja višino povračila stroškov postopka v primeru, kadar je zadeva rešena na seji in tožnik v postopku ni imel pooblaščenca, ki je odvetnik, upravičena do povračila stroškov v višini 80,00 EUR.