Jedro

Pritožbeno zatrjevan očitek o zmotni in nepopolni ugotovitvi dejanskega stanja ni podan. Dolžnik v pritožbi zgolj ponavlja navedbe, ki jih je že podal v pripombah na cenitveno poročilo in na katere je cenilec že odgovoril, dolžnik pa na cenilčev odgovor kljub pozivu ni podal pripomb in tudi ni vztrajal pri predlogu o postavitvi drugega cenilca. Sodišče prve stopnje je zato utemeljeno štelo, da dolžnik po posredovanju cenilčevega odgovora ni imel več pripomb oziroma pomislekov glede naknadne obrazložitve cenilnega poročila, zaradi česar je utemeljeno zaključilo, da se je z njim strinjal.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Dolžnik krije sam svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom ugotovilo, da znaša tržna vrednost nepremičnin, last dolžnika do 1/1 celote, vpisanih v ZK z ID znakoma del stavbe XXX-133-1 in XXX-133-2, oboje v katastrski občini ..., kar v naravi predstavlja stanovanje, gostinski lokal in zemljišče na naslovu ... (v nadaljevanju sporni nepremičnini), na dan 22. 10. 2023 45.000 EUR.

2. Dolžnik vlaga zoper sklep sodišča prve stopnje pravočasno pritožbo po pooblaščeni odvetniški družbi zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Navaja, da je sodišče prve stopnje glede na dejansko tržno vrednost obeh nepremičnin ugotovilo njuno prenizko vrednost, saj ni v zadostni meri upoštevalo, da se zemljišči nahajata na atraktivni geografski legi, kjer se zelo hitro razvija turizem in sta v bližini meje z Avstrijo. Sodišče prve stopnje bi moralo samo napraviti ustrezno korekcijo tržne vrednosti, napraviti bi moralo ustrezen pribitek glede na specifično geografsko lego. Samo bi moralo upoštevati, da je sodni izvedenec uporabil prestare (zastarele) prodaje glede na trend rasti vrednosti nepremičnin v zadnjih mesecih, saj sodni izvedenec ne bi smel uporabiti prodaj nepremičnin, starejših od šestih mesecev. V zadnjem polletju se je močno povečala vrednost in delež prometa z zemljišči za gradnjo stavb. Izvedenec ni podal vsebinskega odgovora na pripombe, ampak je vztrajal pri svojem, zato bi moralo sodišče prve stopnje angažirati drugega izvedenca. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3. Pritožba je bila v skladu s prvim odstavkom 344. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP, oboje v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), vročena upniku, ki nanjo ni odgovoril. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče uvodoma pojasnjuje, da je za odločitev v obravnavani zadevi pristojno na podlagi sklepa predsednika Vrhovnega sodišča RS Su 613/2024 z dne 8. 5. 2024 o prenosu pristojnosti.

6. Predmet tega pritožbenega preizkusa je sklep sodišča prve stopnje o tržni vrednosti dolžnikovih nepremičnin, na katerih je bila s sklepom o izvršbi dovoljena izvršba.

7. Po 167. členu ZIZ je ugotovitev tržne vrednosti nepremičnine eno izmed izvršilnih dejanj, ki jih opravi sodišče tekom izvršbe na nepremičnino. Način ugotovitve vrednosti nepremičnine določa 178. člen ZIZ. Po drugem odstavku 178. člena ZIZ sodišče ugotovi vrednost nepremičnine na podlagi cenitve sodnih cenilcev po tržni ceni na dan cenitve. Po prvem odstavku 179. člena ZIZ sodišče ugotovi vrednost nepremičnine s sklepom. Postopek cenitve v ZIZ ni natančno opredeljen, zato se za ta postopek smiselno uporabljajo določbe ZPP (15. člen ZIZ), ki se nanašajo na izvedence.

8. Kot izhaja iz razlogov izpodbijanega sklepa, je sodišče prve stopnje za ugotovitev tržne vrednosti dolžnikove nepremičnine imenovalo cenilca gradbene stroke, ki je posredoval cenilno poročilo 26. 10. 2023, ki ga je sodišče prve stopnje vročilo strankam postopka in vsem hipotekarnim upnikom. Dolžnik je na cenitveno poročilo podal pripombe, ki jih je sodišče prve stopnje v bistvenem povzelo (glej 3. točko obrazložitve izpodbijanega sklepa) in na katere je cenilec z odgovorom 7. 1. 2024 odgovoril (glej 6. točko obrazložitve izpodbijanega sklepa). Vztrajal je pri ugotovljeni vrednosti nepremičnin. Sodišče prve stopnje je odgovor cenilca vročilo dolžniku (in ga, kot je razvidno iz spisa, ob tem pozvalo, da v roku osem dni obvesti, ali z odgovorom cenilca in izdelano cenitvijo soglaša ali predlaga drugega cenilca oziroma poda svoje nadaljnje predloge). Dolžnik na odgovor cenilca ni podal pravočasnih pripomb, zato je sodišče prve stopnje cenitvenemu poročilu z odgovorom sledilo.

9. Pritožbeno zatrjevan očitek o zmotni in nepopolni ugotovitvi dejanskega stanja ni podan. Dolžnik v pritožbi zgolj ponavlja navedbe, ki jih je že podal v pripombah na cenitveno poročilo in na katere je cenilec že odgovoril, dolžnik pa na cenilčev odgovor kljub pozivu ni podal pripomb in tudi ni vztrajal pri predlogu o postavitvi drugega cenilca. Sodišče prve stopnje je zato utemeljeno štelo, da dolžnik po posredovanju cenilčevega odgovora ni imel več pripomb oziroma pomislekov glede naknadne obrazložitve cenilnega poročila, zaradi česar je utemeljeno zaključilo, da se je z njim strinjal. Posledično je na podlagi takšnega cenilnega poročila tudi pravilno na podlagi prvega odstavka 179. člena ZIZ izdalo izpodbijani sklep o ugotovitvi vrednosti nepremičnin, ki so predmet izvršbe.

10. Glede na navedeno je dolžnikova pritožba neutemeljena, pritožbeno sodišče pa tudi ni našlo kršitev, na obstoj katerih pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oboje v zvezi s 15. členom ZIZ). Pritožbo je zato kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

11. Kadar sodišče zavrne pravno sredstvo, odloči tudi o stroških, ki so nastali med postopkom v zvezi z njim (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Dolžnik s pritožbo ni uspel, zato krije sam svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP in šesti odstavek 38. člena ZIZ).