Jedro

Sodišče Republike Slovenije je izključno pristojno za razglasitev pogrešanega slovenskega državljana za mrtvega, ne glede na to, kje je imel stalno prebivališče (78. člen ZMZPP). V obravnavanem primeru ni mogoče ugotoviti niti državljanstva niti (zadnjega) stalnega ali začasnega prebivališča. Ker po tako zbranih podatkih predlagateljice in Okrajnega sodišča v Novi Gorici v tej fazi ni mogoče izključiti mednarodne pristojnosti slovenskega sodišča (tretji odstavek 48. člena in 78. člen ZMZPP), je Vrhovno sodišče v skladu s šestim odstavkom 11. člena ZNP-1 kot krajevno pristojno sodišče določilo Okrajno sodišče v Ajdovščini. Na območju slednjega se namreč nahajajo nepremičnine, pri katerih je pogrešani še vedno vpisan kot lastnik.

Izrek

Za odločanje v zadevi se določi Okrajno sodišče v Ajdovščini.

Obrazložitev

1. Predlagateljica je dne 11. 1. 2024 pri Okrajnem sodišču v Novi Gorici podala predlog za začetek postopka razglasitve nasprotnega udeleženca za mrtvega. V predlogu navaja, da je nasprotni udeleženec v zemljiško knjigo vpisan kot lastnik štirih nepremičnin v katastrski občini Brje, v naravi pa le te predstavljajo pretežno zaraščena zemljišča. Navedena zemljišča že vsaj 50 let uporabljajo predlagateljica in njeni pravni predniki, saj se je eden od njih z nasprotnim udeležencem že v začetku 20. stoletja dogovoril za nakup teh nepremičnin, a prenosa lastništva nista izpeljala do konca. Predlagateljica namerava vložiti tožbo zaradi priposestvovanja, vendar tega ne more storiti, dokler na pasivni strani ni subjekta. Iz zgodovinskega izpiska izhaja, da je bil vpis v korist nasprotnega udeleženca izveden 25. 5. 1889, kar pomeni, da je v skladu z naravnimi zakonitostmi nasprotni udeleženec že pokojen, njegovi potomci pa predlagateljici niso znani. Okrajno sodišče v Novi Gorici na podlagi tako zbranih podatkov predlaga določitev Okrajnega sodišča v Ajdovščini kot krajevno pristojnega za odločanje v tej zadevi.

2. Krajevna pristojnost v nepravdnem postopku se po splošnem pravilu o pristojnosti ravna po stalnem (ali začasnem) prebivališču osebe, zoper katero je vložen predlog. Če ta okoliščina ni znana, krajevno pristojno sodišče določi Vrhovno sodišče na podlagi prvega in šestega odstavka 11. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1).

3. Za odločanje v zadevi se določi Okrajno sodišče v Ajdovščini.

4. Zakon o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (ZMZPP) v 16. členu določa, da se za razglasitev pogrešanca za mrtvega uporabi pravo države, katere državljan je bil takrat, ko je bil pogrešan. Če državljanstva ni mogoče ugotoviti, se glede vprašanja uporabe prava upoštevajo pravila iz 11. člena ZMZPP. To je pravo stalnega prebivališča, če tudi tega ni mogoče ugotoviti, se upošteva pravo začasnega bivališča, če pa tudi tega ni mogoče ugotoviti, se uporabi pravo Republike Slovenije. Glede na prvi odstavek 2. člena ZMZPP se pravo Republike Slovenije ne bi uporabilo, če bi bilo glede na vse okoliščine očitno, da razmerje s tem pravom nima nobene tesnejše zveze in da je podana bistveno tesnejša zveza z nekim drugim pravom. Ker je pogrešani zemljiškoknjižni lastnik v Republiki Sloveniji, ne gre za tak primer.1

5. Sodišče Republike Slovenije je izključno pristojno za razglasitev pogrešanega slovenskega državljana za mrtvega, ne glede na to, kje je imel stalno prebivališče (78. člen ZMZPP). V obravnavanem primeru ni mogoče ugotoviti niti državljanstva niti (zadnjega) stalnega ali začasnega prebivališča. Ker po tako zbranih podatkih predlagateljice in Okrajnega sodišča v Novi Gorici v tej fazi ni mogoče izključiti mednarodne pristojnosti slovenskega sodišča (tretji odstavek 48. člena in 78. člen ZMZPP), je Vrhovno sodišče v skladu s šestim odstavkom 11. člena ZNP-1 kot krajevno pristojno sodišče določilo Okrajno sodišče v Ajdovščini. Na območju slednjega se namreč nahajajo nepremičnine, pri katerih je pogrešani še vedno vpisan kot lastnik.2 1 Glej tudi sklep Vrhovnega sodišča v zadevi I R 14/2022. 2 Vrhovno sodišče je v podobnih primerih odločalo med drugim tudi v zadevah I R 47/2020, I R 176/2020 in I R 175/2021.