Jedro

Pri razlagi 4. člena ZBPP je treba izhajati iz namena ZBPP, ki je v tem, da se osebam, ki glede na njihov socialni položaj ne bi mogle brez škode za svoje preživljanje oziroma preživljanje svoje družine uresničevati pravice do sodnega varstva to varstvo omogoči. Pravica do sodnega varstva (23. člen Ustave RS) in enakega varstva pravic (22. člen Ustave RS) sta zagotovljeni le, če je udeležencem postopka dejansko omogočeno, da v postopku izrabijo s procesnimi predpisi dane možnosti, s katerimi uveljavljajo, utemeljujejo in dokazujejo svoje zahtevke ter izjavljajo svoja stališča o relevantnih dejstvih in okoliščinah. To pa je mogoče le s pravnim svetovanjem in zastopanjem v postopku, kar osebam, ki si tega zaradi svojega socialnega položaja ne morejo zagotoviti, omogoča ZBPP.

Izrek

I. Tožbi se ugodi se izpodbijana odločba Okrožnega sodišča v Kopru opr. št. Bpp 703/2015 z dne 17. 11. 2015 odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila prošnjo tožeče stranke za dodelitev brezplačne pravne pomoči. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je navedla, da je z vpogledom spisa Okrožnega sodišča v Kopru opr. št. P 671/2008 ugotovila, da je tožeča stranka dne 25. 9. 2008 že vložila tožbo zaradi določitve deleža na skupnem premoženju na nepremičninah in premičninah. O njenem zahtevku je sodišče dne 10. 4. 2015 izreklo sodbo, s katero je določilo delež na skupnem premoženju. Predlog za dodelitev brezplačne pravne pomoči, se nanaša na pomoč pri vložitvi tožbe, zaradi določitve deleža zakoncev na preostalem skupnem premoženju, to je treh nepremičninah, ki v času vložitve prve tožbe, še niso imele določenih parcelnih številk in so zato izostale iz tožbe. Ob takem dejanskem stanju se poraja vprašanje, do kod sega dolžnost države pri zagotavljanju enakopravnega uresničevanja pravice do sodnega varstva glede na to, da je vlagateljica iz tožbe vložene dne 25. 9. 2008 zavestno izpustila del premoženja, o katerem bi moralo biti odločeno v enotnem postopku, ki sicer še ni zaključen, saj sta obe pravdni stranki zoper sodbo vložili pritožbo.

2. V nadaljevanju navaja, da je bila v postopku odločanja o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju bpp) tožeča stranka zaslišana in je kot razlog, zakaj del premoženja (3 parcele) niso bilo zajete v prvotni tožbi navedla zgolj, da so bile v času vložitve tožbe brez parcelne številke. Omenjeno dejstvo pa nikakor ni razlog, da se o njih ne bi odločalo v že začeti pravdi glede vsega ostalega skupnega premoženja. Bistvo odločanja o skupnem premoženju zakoncev oziroma deležu na njem je namreč v tem, da se o vsem premoženju odloči v enem postopku in ne po delih. V pravdi bi tožeča stranka, oziroma njena pooblaščenka, lahko izpuščene parcele označila drugače kakor s parcelnimi številkami, če jih v času vložitve tožbe niso imele in zahtevala, da se postopek prekine zaradi parcelacije. Dodelitev ponovne brezplačne pravne pomoči tožeči stranki, ki je brez pravno upoštevanega razloga iz tožbe v postopku, za katerega ji je bila prvič dodeljena brezplačna pravna pomoč, izpustila del premoženja, je v nasprotju z načelom ekonomičnosti in povzroča nepotrebne stroške.

3. Tožeča stranka se je ob pomoči odvetnice uspešno udeleževala pravdnega postopka ter uspešno prenesla trditveno in dokazno breme pravdanja v enakem postopku, zato tožena stranka ocenjuje, da se je sama sposobna pravdati in pomoči odvetnice v konkretni zadevi ne potrebuje. Povprečen človek se po uspešni pravdi nauči, da gre v njenem bistvu za zatrjevanje obstoja pravice, nudenje dokazov za lastne trditve, enako na navedbe nasprotne stranke. V bistvu gre za enako zadevo, ki bo sprožena zaradi izpustitve dela premoženja iz prvotnega tožbenega zahtevka. Pri dodeljevanju brezplačne pravne pomoči pa gre za zagotavljanje uresničevanja pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti in ne zaradi zagotavljanja maksimalnega izkupička v pravdi (ali v drugem postopku). Zaradi neizpolnjevanja pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči po določbi 24. člena ZBPP je vlogo tožeče stranke za dodelitev brezplačne pravne pomoči zavrnila.

4. Tožeča stranka izpodbija odločbo tožene stranke iz vseh razlogov prvega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu ( v nadaljevanju ZUS-1). V tožbi navaja, da se izpodbijana sodba ukvarja izključno s tem ali je pričakovanje ali zahteva prosilca v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale in na tej podlagi šteje, da je zadeva očitno nerazumna. Zaključek prvostopnega organa je nepravilen, saj je bilo materialno pravo nepravilno uporabljeno, dejansko stanje pa zmotno in nepopolno ugotovljeno. Izpodbijana odločba neutemeljeno presoja skrbnost tožeče stranke v vodenju prejšnjega postopka. Izpodbijana odločba pa je tudi v nasprotju s samo seboj. V delu obrazložitve navaja, da lahko tožeča stranka vloži tožbo sama in zato ne potrebuje strokovne pomoči, v drugem delu pa, naj bi bila pričakovanja, oziroma zahtevek, v zvezi s katero je vložena prošnja za dodelitev bpp, nerazumna.

5. Postopek pod opr. št. P 671/2008 v kateri je bila tožeči stranki že dodeljena brezplačna pravna pomoč in še ni pravnomočno zaključen je trajal 8 let, tekom postopka so bili spremenjeni tožbeni zahtevki, zaslišanih je bilo več kot 10 prič iz Slovenije in tujine, sam dokazni postopek pa je bil zelo zahteven, v postopku pa so bili postavljeni tudi primarni in podrejeni zahtevki, kar kaže na zapletenost zadeve, ki je bila zaključena s sodbo izdelano na 20 straneh, zoper katero sta obe pravdni stranki vložili pritožbe. Nemogoče je, da bi se tožeča stranka sama kvalitetno zastopala. Pri predmetnih treh parcelah pa tudi ne gre za isto dejansko stanje, kot v postopku pod opr. št. P 671/2008. Tri parcele, glede katerih želi tožeča stranka vložiti dodatno tožbo, so bile predmet pogodbe o dosmrtnem preživljanju oziroma ustne darilne pogodbe, pri čemer je dejstvo, da bo tožeča stranka brez strokovne pomoči obstoj ustne darilne pogodbe težko dokazala, oziroma dokazala, da je pogodbo o dosmrtnem preživljanju izpolnjevala le ona in ne njen bivši partner. Glede na zapletenost celotnega pravdnega postopka ter glede na naravo pravdnega postopka kot takega, je tožeči stranki potrebna strokovna pomoč, da bo lahko uveljavljala svoje pravice. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi ter zadevo vrne toženi stranki v ponovno odločanje.

6. Tožeča stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri razlogih izpodbijane odločbe ter dodatno navaja, da se v konkretni zadevi tožeči stranki lahko očita krivdno ravnanje oziroma vsaj malomarnost, saj je del premoženja v skupni lastnini, za katerega je vedela, izpustila iz tožbe v nasprotju z vodilnim načelom v tovrstnem postopku, da so o vsem skupnem premoženju odloči hkrati. Nihče ne odreka tožeči stranki pravice, da za izpuščeno premoženje razširi tožbo oziroma vloži novo tožbo, po mnenju tožene stranke pa bi bila dodelitev brezplačne pravne pomoči v takem primeru nepravična in v nasprotju s samim namenom ZBPP. Sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

K točki I izreka:

7. Tožba je utemeljena.

8. Po določbi 1. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) je namen bpp po tem zakonu uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati. Iz upravnega spisa in izpodbijane odločbe izhaja, da je bila prošnja tožeče stranke za dodelitev bpp zavrnjena zaradi neizpolnjevanja objektivnih pogojev iz 24. člena ZBPP.

9. Po določbah 24. člena ZBPP se pri presoji dodelitve bpp kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva v zadevi v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev bpp, predvsem da: zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati (1. alinea prvega odstavka 24. člena ZBPP) in da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena.

10. Šteje se, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost bpp za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih sredstev, tudi če bi njen materialni položaj to omogočal, ali je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale (tretji odstavek 24. člena ZBPP).

11. Presoja upravičenosti dodelitve bpp torej vključuje presojo, ali ima zadeva, v zvezi s katero se uveljavlja bpp verjeten izgled za uspeh in jo je razumno sprožiti. Očitna nerazumnost pomeni, da mora organ za bpp med drugim opraviti oceno možnosti prosilca za uspeh v postopku oziroma o smiselnosti udeležbe v tem postopku na podlagi razlogov. Pričakovanje tožeče stranke v postopku o katerem govori tretji odstavek 24. člena ZBPP je torej, da tožeča stranka v pravdi ne bo uspela s svojim tožbenim zahtevkom. Te ocene pa tožeča stranka v izpodbijani odločbi ni opravila, saj je tožbo zavrnila iz razloga, ker naj bi bilo v nasprotju z načeli ZBPP dodelitev bpp v zadevi, v kateri je tožeča stranka že vložila tožbo in s tožbo tudi deloma uspela (sodba sicer še ni pravnomočna), ni pa s tožbo utoževala celotnega premoženja, saj tri parcele ob vložitvi tožbe še niso imele svojih parcelnih številk. Po določbah 4. člena ZBPP država skrbi do uresničevanje enake dostopnosti do sodnega varstva. Pri razlagi 4. člena ZBPP je treba izhajati iz namena ZBPP, ki je v tem, da se osebam, ki glede na njihov socialni položaj ne bi mogle brez škode za svoje preživljanje oziroma preživljanje svoje družine uresničevati pravice do sodnega varstva to varstvo omogoči. Pravica do sodnega varstva (23. člen Ustave RS) in enakega varstva pravic (22. člen Ustave RS) sta zagotovljeni le, če je udeležencem postopka dejansko omogočeno, da v postopku izrabijo s procesnimi predpisi dane možnosti, s katerimi uveljavljajo, utemeljujejo in dokazujejo svoje zahtevke ter izjavljajo svoja stališča o relevantnih dejstvih in okoliščinah. To pa je mogoče le s pravnim svetovanjem in zastopanjem v postopku, kar osebam, ki si tega zaradi svojega socialnega položaja ne morejo zagotoviti, omogoča ZBPP.

12. Pravilna uporaba 24. člena ZBPP torej ne omogoča zaključka, da v zadevi niso izpolnjeni pogoji iz 24. člena ZBPP, kot ga je naredila tožena stranka, predvsem upoštevaje četrti odstavek 24. člena ZBPP, ki določa, da se prosilcu bpp ne dodeli, če se ugotovi, da je bila v isti zadevi tožba že umaknjena iz razlogov, ki so na strani prosilca za bpp. Navedeno določbo ni mogoče širiti na način, kot je storila tožena stranka v izpodbijani odločbi tudi na vodenje postopka, v postopku, v katerem ji je že bila dodeljena bpp.

13. Izpodbijana odločba torej temelji na napačni uporabi 24. člena ZBPP, zato je sodišče v skladu s 4. točko prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo in odločbo odpravilo, po tretjem odstavku istega člena sodišče zadevo vrne organu, ki je odločbo izdal, v ponoven postopek.

K točki II izreka:

14. Kadar sodišče tožbi ugodi in odpravi izpodbijani upravni akt, je tožeča stranka v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1, glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve, upravičena do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Zadeva je bila rešena na seji, tožečo stranko je v postopku zastopal odvetnik, zato se ji priznajo stroški postopka v višini 285,00 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika). Odvetnik tožeče stranke je zavezanec za plačilo DDV, zato se navedeni znesek poviša še za 22 % DDV. Zakonske zamudne obresti od stroškov postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena OZ).