Jedro

Otrok med petnajstim in osemnajstim letom starosti lahko samostojno (torej brez zakonitega zastopnika) sklepa posle manjšega pomena in glede takšnih poslov lahko tudi samostojno sodeluje v postopku.

Sodišče ob izdaji in vročitvi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine ne ve in ne presoja, za kakšno vrsto pravnega razmerja in s tem za kakšno procesno sposobnost mladoletnika v konkretnem primeru gre, zato je pravilno izhajalo iz stališča, da mladoletnik, ki ga je upnik označil kot dolžnika, ni procesno sposoben.

Izrek

Pritožba se zavrne in sklep v izpodbijani 1. točki izreka potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 30. 03. 2011 razveljavilo potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi opr. št. VL 13660/2011 z dne 07. 02. 2011 (1. točka izreka) in upniku naložilo, da mora v 8 dneh svoj predlog za izvršbo dopolniti tako, da sporoči zakonitega zastopnika mladoletnega dolžnika (2. točka izreka).

2. Zoper 1. točko navedenega sklepa se je iz vseh pritožbenih razlogov pravočasno pritožil upnik. Navaja, da je dolžnik dne 21. 01. 2009 sklenil polico avtomobilskega zavarovanja št. 44 za vozilo reg. št. MB pri pooblaščenem zavarovalnem zastopniku z veljavnostjo zavarovanja od 01. 01. 2009 do 21. 07. 2009. Ob sklenitvi zavarovanja je bil prisoten tudi mladoletnikov oče IM. Lastnik avtomobila je DM, na njegovo ime pa je bilo izdano tudi prometno dovoljenje št. 591719 pri izvajalni enoti PJ d.o.o.. Dolžnik je terjatev po zavarovalni polici dne 08. 07. 2009 delno že poravnal. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu napačno uporabilo postopkovno in materialno pravo. V skladu s 77. členom ZPP je mladoletnik, ki ni pridobil popolne poslovne sposobnosti, pravdno sposoben v mejah, v katerih mu je priznana poslovna sposobnost. Tak mladoletnik lahko samostojno sklepa posle manjšega pomena in glede takšnih poslov tudi samostojno sodeluje v pravdnem postopku. Po določbi 108. člena ZZZDR je otrok med 15 in 18 letom omejeno poslovno sposoben, sklenitev zavarovalne pogodbe za premijo v višini 169,19 EUR pa ne predstavlja posla, ki bi bil takšen, da bi lahko vplival na mladoletnikovo življenje tudi po polnoletnosti, zato lahko dolžnik nedvomno samostojno sodeluje v predmetnem izvršilnem postopku. Glede na navedeno upnik predlaga, da se 1. točka izreka razveljavi ter sklep o pravnomočnosti obdrži v veljavi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče druge stopnje je izpodbijano odločitev preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (350. člen v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, in v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ).

5. Pravdna oziroma procesna sposobnost je sposobnost stranke, da samostojno in veljavno opravlja procesna dejanja. Ta sposobnost procesnega prava ustreza poslovni sposobnosti v materialnem pravu. Kdor je poslovno sposoben, je tudi procesno sposoben in lahko samostojno opravlja procesna dejanja (77. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). V nasprotnem primeru mora stranka procesna dejanja opravljati prek zakonitega zastopnika, prav tako kot mora prek zakonitega zastopnika poslovno nesposobna oseba sklepati pravne posle (ki so sicer nični). To velja tako za otroke, mlajše od 15 let, kot za osebe, ki jim je v celoti odvzeta poslovna sposobnost. V postopku jih morajo torej zastopati zakoniti zastopniki, to so starši (107. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, v nadaljevanju ZZZDR) ali zastopniki, določeni z aktom državnega organa – skrbniki. Nastanek polne poslovne sposobnosti se pri otrocih praviloma veže na starost osemnajst let (otrok lahko pridobi polno poslovno sposobnost že prej, in sicer po samem zakonu, če sklene zakonsko zvezo ali z odločbo sodišča, če postane roditelj). Otrok med petnajstim in osemnajstim letom starosti ima po materialnem pravu omejeno poslovno sposobnost (108. člen ZZZDR). Zato je tudi procesno sposoben v mejah, v katerih mu je priznana poslovna sposobnost (tretji odstavek 77. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Tak mladoletnik lahko samostojno (torej brez zakonitega zastopnika) sklepa posle manjšega pomena in glede takšnih poslov lahko tudi samostojno sodeluje v postopku. Pri pravnih poslih, ki so tako pomembni, da lahko bistveno vplivajo na mladoletnikovo življenje, ali so takšni, da lahko vplivajo na njegovo življenje tudi po polnoletnosti, pa otrok med petnajstim in osemnajstim letom nima polne poslovne sposobnosti in tudi ne procesne sposobnosti. Merilo za procesno sposobnost je torej veljavnost pravnega posla, ki ga mladoletnik sklene brez sodelovanja zakonitega zastopnika. Če je pravni posel ničen ali izpodbojen, mladoletnik v sporu o takšnem poslu nima procesne sposobnosti (Vrhovno sodišče RS je v odločbi II Ips 684/2008 z dne 27. 11. 2008 zavzelo stališče, da je treba določbo tretjega odstavka 77. člena ZPP razlagati restriktivno).

6. Sodna odločba postane pravnomočna, ko se ne more več izpodbijati s pritožbo (glej sedmi odstavek 9. člena ZIZ), kar pomeni, da mora biti stranki najprej pravilno vročena, da lahko le ta uspešno uveljavlja z zakonom predpisano pravno sredstvo. Pravilna vročitev sodne odločbe je tako predpostavka za pravnomočnost odločitve. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom po uradni dolžnosti razveljavilo potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi, potem ko je ugotovilo, da vročitev le tega ni bila opravljena v skladu z določbami o vročanju. V 137. členu ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ je namreč določeno, da se pisanja za stranko, ki ima zakonitega zastopnika, vročajo njemu. Vročitev stranki se v takšnem primeru ne šteje za veljavno opravljeno.

7. Po zakonski ureditvi (gre za avtomatiziran postopek) se predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine vloži na predpisanem obrazcu, pri čemer na podlagi 41. člena ZIZ verodostojne listine ni treba priložiti, temveč jo je treba le določno označiti. Sodišče tako sklep o izvršbi izda na podlagi podatkov, ki jih navede upnik v predlogu, in resničnosti njihove vsebine ne preverja (drugi odstavek 44. člena ZIZ). Sodišče tako ob izdaji in vročitvi sklepa o izvršbi ne ve in ne presoja, za kakšno vrsto pravnega razmerja in s tem za kakšno procesno sposobnost mladoletnika v konkretnem primeru gre. Upnik je v predlogu za izvršbo v predmetni zadevi označil, da je dolžnik D. M. rojen 19. 11. 1995, torej še mladoleten. Vročitev sklepa o izvršbi njemu osebno glede na zgoraj citirane določbe ni bila pravilna. Sodišče prve stopnje je pravilno izhajalo iz stališča, da mladoletnik ni procesno sposoben. Odločitev v izpodbijanem sklepu je zato pravilna. Pritožbene navedbe upnika, da gre za posel (sklenitev police avtomobilskega zavarovanja dne 21. 01. 2009), ki ga mladoletnik med petnajstim in osemnajstim letom lahko sklene sam, so za izpodbijano odločitev pravno nepomembne. Sodišče druge stopnje je zato pritožbo upnika zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani 1. točki izreka potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).