Jedro

Sodišče ne ravna pravilno, če v zvezi z zahtevkom tožnika posebej ugotavlja uspeh za temelj in posebej za višino. Sodišče mora pri odmeri stroškov le ugotoviti, kolikšen je bil uspeh strank v sporu glede na višino postavljenega denarnega zahtevka (vrednost spornega predmeta), saj se le od te višine odmerjajo vse nagrade pooblaščencem in tudi sodne takse.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje delno spremeni tako, da se v 2. točki izreka znesek 232.223,60 SIT, zniža na znesek 187.523,00 SIT. Tožeča stranka je dolžna drugotoženi stranki povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 18.900,00 SIT, v 8 dneh pod izvršbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo naložilo toženi stranki B. d.o.o. in C. d.d., da sta nerazdelno dolžni plačati tožniku A.A. 1.080.000,00 SIT, vendar drugotožena stranka le do višine revalorizirane zavarovalne vsote, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodbe dalje do plačila. Poleg tega je odločilo, da sta toženi stranki dolžni nerazdelno plačati tožniku povzročene stroške postopka v višini 232.223,60 SIT plus skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi od zneska 5.000,00 SIT od 1.10.1992 dalje do plačila, vse v roku 8 dni pod izvršbo. Višji tožbeni zahtevek pa je zavrnilo. Zoper navedeno sodbo se zoper odločitev o stroških postopka pritožuje drugotožena stranka smiselno zaradi zmotne uporabe materialnega prava in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo v odločitvi o stroških razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Meni, da je sodišče v nasprotju z določili ZPP in sodno prakso ugotavljalo posebej uspeh za temelj in posebej za višino, zato tožeči stranki ni pravilno odmerilo stroškov postopka. Uspeh tožeče stranke je 64,5% in bi bilo zato sodišče dolžno priznati stroške v takšnem procentu. Pritožba je utemeljena. Pritožba utemeljeno opozarja, da sodišče prve stopnje stroškov postopka ni pravilno odmerilo. Zakon o pravdnem postopku (ZPP - Ur.l. SFRJ št. 4/77 - 27/90) v 2. odst. 154. člena določa, da v primeru, če stranka le deloma zmaga v sporu, se ji prizna le sorazmerni del stroškov. To pa pomeni, da v primeru, če so stranke deloma uspele v sporu, pripadajo vsaki od njih stroški, sorazmerno uspehu v sporu, nato pa se po odmeri tako določenih stroškov izvrši pobotanje. Sodišče pa pri ugotavljanju uspeha tožnika v sporu ni ravnalo pravilno, ko je v zvezi z zahtevkom tožnika ugotavljalo posebej uspeh za temelj in posebej za višino. Sodišče bi moralo pri odmeri stroškov ugotavljati le, kolikšen je bil uspeh strank v sporu glede na višino postavljenega denarnega zahtevka, saj se le od te višine odmerjajo vse nagrade pooblaščencem in tudi sodne takse. Ker sodišče prve stopnje ni ravnalo tako, je stroške postopka odmerilo nepravilno in v posledici tega zmotno uporabilo materialno pravo. Pritožbeno sodišče je zato preverilo izračune priznanih stroškov tožeči in drugotoženi stranki in ugotovilo, da je sodišče prve stopnje te stroške pravilno odmerilo in utemeljeno priznalo tožeči stranki stroške v višini 335.137,00 SIT, drugotoženi stranki pa v višini 80.677,00 SIT. Glede na ugotovitev sodišča, da je tožnik v sporu uspel do 64,5%, bi sodišče moralo priznati tožeči stranki le 216.163,00 SIT, drugotoženi stranki, ki je v sporu uspela s 35,5%, pa le 28.640,00 SIT stroškov postopka, tako da bi po medsebojnem pobotanju teh stroškov drugotožena stranka morala povrniti tožeči stranki še 187.523,00 SIT in ne 232.223,60 SIT, kot je to zmotno odločilo sodišče prve stopnje. Zaradi vsega navedenega je pritožbeno sodišče pritožbi drugotožene stranke ugodilo in izpodbijano sodbo v izreku o stroških postopka (2. točka izreka) spremenilo tako, da je znesek 232.223,60 SIT, znižalo na znesek 187.523,00 SIT. Drugotožena stranka je s pritožbo uspela, zato je pritožbeno sodišče v skladu z določbo 166. člena ZPP odločilo tudi o stroških pritožbenega postopka. Ker je drugotožena stranka zahtevala le stroške v zvezi s plačilom takse za pritožbo, ji je pritožbeno sodišče te stroške priznalo v znesku 18.900,00 SIT in stroške v tej višini mora tožeča stranka povrniti drugotoženi stranki. Pritožbeno sodišče je na podlagi 1. odst. 498. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99) uporabilo določbe ZPP-77, ki se je pred uveljavitvijo novega ZPP-99 smiselno uporabljal kot predpis Republike Slovenije v skladu z določbo 1. odst. 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur.l. RS, št. 1/91-I in 45/I/94).