Jedro

Razlaga sodbe sodišča prve stopnje v zvezi s sodbo sodišča druge stopnje (upoštevaje tako izrek, kot tudi dejansko stanje in razloge v njiju) daje podlago za ugotovitev, da bi bil spor, ki bi ga po napotitvenem sklepu morali začeti dediči s tožbo, identičen postopku, v katerem je bilo že pravnomočno odločeno. Zaradi tega je bilo potrebno napotitveni sklep razveljaviti.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom dediče (A. A., B. B. in C. C.) napotilo na pravdo, da s tožbo proti sodedinji (D. D.) uveljavijo zahtevek, da se iz zapuščine ne izloči 1/2 premoženja, ki predstavlja skupno premoženje zakoncev (točka I izreka izpodbijanega sklepa) ter odločilo, da morajo dediči vložiti tožbo v 30 dneh od pravnomočnosti tega sklepa, o vloženi tožbi pa obvestiti sodišče (točka II izreka), da se do pravnomočno končane pravde zapuščinski postopek Okrajnega sodišča v Slovenski Bistrici D 276/2019, prekine (točka III izreka), in če dediči v določenem roku ne bodo ravnali po tem sklepu, se bo zapuščinska obravnava nadaljevala in končala tako, da se bo upoštevalo, da predstavlja zapuščina skupno premoženje zakoncev in iz zapuščine izločilo 1/2 zapuščine (točka IV izreka izpodbijanega sklepa).

2. Zoper ta sklep vlagajo pravočasno pritožbo po svojem pooblaščencu dediči A. A., B. B. in C. C. (v nadaljevanju dediči) zaradi bistvenih kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) ter prvega odstavka 339. člena ZPP in zmotne uporabe materialnega prava (1. in 3. točke prvega odstavka 338. člena ZPP), s predlogom na njegovo razveljavitev.

Dediči v pritožbi navajajo, da je zapuščinsko sodišče predmetni zapuščinski postopek že prekinilo in dediče napotilo na pravdo, v kateri je Okrožno sodišče v Mariboru s sodbo III P 106/2021 z dne 13. 12. 2021 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Mariboru z dne 25. 5. 2022, sodedinji D. D. (v nadaljevanju sodedinji) pravnomočno naložilo, da v pokojnikovo zapuščino vrne 5.883,91 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi (od 5.033,91 EUR od 8. 1. 2022 in od zneska 850,00 EUR od 6. 7. 2022). Na navedeno odločitev so se dediči v zapuščinskem postopku (vloga 9. 8. 2022) po tem, ko se je zapuščinski postopek dne 14. 7. 2022 nadaljeval, sklicevali, zato bi se moralo sodišče prve stopnje tako z izrekom kot tudi z razlogi obeh navedenih odločitev podrobno seznaniti.

Iz predloženih sodb izhaja, da so dediči od sodedinje v pravdi zahtevali, da vrne v pokojnikovo zapuščino izključno njegova denarna sredstva, ki si jih je poskusila protipravno prilastiti in denarno darilo, ki ga predstavlja zavarovalnina po njegovem življenjskem zavarovanju, ki ga je pokojni plačeval s svojim posebnim premoženjem, ki ga je imel na svojem računu. Sodedinja se je v pravdi neuspešno branila, da naj bi bila na pokojnikovem računu skupna denarna sredstva, vsi njeni pravni argumenti so natančno povzeti v uvodu razlogov predložene sodbe Okrožnega sodišča v Mariboru (točka 12 obrazložitve), s katero je pravdno sodišče sodedinji naložilo, da mora ves pokojnikov denar, ki ga je dvignila z njegovega računa tik pred smrtjo oziroma po njej, vrniti v celoti, enako tudi darilo, ki ga je od njega prejela. Temu stališču se je sodedinja podredila, saj sodbe sodišča prve stopnje ni napadla s pritožbo. Tako je sodedinja nakazala zapustnikov denar na znova odprt TRR pokojnega ter je glede na pravne posledice pravnomočnosti sodne odločbe dokončno šteti, da znesek 5.883,91 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi sodi v zapuščino zapustnika kot njegovo posebno premoženje.1 Glede na navedeno je evidentno, da nova pravda o vprašanju ki je že bilo rešeno in o njem pravnomočno odločeno in sklicevanje se sodišča prve stopnje na določila Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD) o napotitvi na pravdo je zato nevzdržno arbitrarno. Pravdno sodišče bi glede na to, koga je zapuščinsko sodišče napotilo na pravdo, tožbo na pravdo napotenega dediča na ugotavljanje ali obravnavana denarna sredstva predstavljajo skupno premoženje pokojnega in sodedinje, moralo zavreči, sicer bi zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 12. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Gre za pravne posledice pravnomočne sodbe, ki jih ni mogoče zaobiti na način, z napotitvijo, kot je to odločilo sodišče prve stopnje.

3. Sodedinja na pritožbo dedičev ni odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Določbe ZPP se uporabljajo na podlagi 163. člena ZD.

6. Sodišče prve stopnje je dediče napotilo na pravdo zoper sodedinjo, ki zatrjuje, da so denarna sredstva kot del zapuščine skupno premoženje zakoncev (nje kot vdove in zapustnika) ter je pravica ostalih dedičev, ki temu nasprotujejo manj verjetna, med dediči pa je spor glede velikosti dednega deleža dedičev (210., 212. in 213. člen ZD v zvezi s 67. členom Družinskega zakonika - v nadaljevanju DZ).

7. Sodišče prve stopnje je na naroku (zadnjem) dne 14. 12. 2022 (pred izdajo izpodbijanega sklepa) ugotovilo, da je bil pokojni poročen s D. D. (sodedinjo) in zapustil tri otroke (dediče), pri čemer ni napravil oporoke, vsi dediči so se k dedovanju priglasili, zapuščina pa obsega: - neizplačana denarna sredstva pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije v višini 94,92 EUR, - stanje na račun SI56 pri banki G. d.d. v višini 6.172,52 EUR, - skupno 6.267,44 EUR.

8. Iz podatkov v spisu izhaja, da: - je sodišče prve stopnje s sklepom dne 23. 3. 2021 (list. št. 92 spisa) zapuščinski postopek prekinilo in dediča (A. A. in B. B.)2 napotilo na pravdo, da s tožbo proti sodedinji (D. D., ki je zapustnikova vdova) uveljavita zahtevek glede ugotovitve in vračanja daril v zapuščino, ki jih je vdova prejela od pokojnega zapustnika ter postopek prekinilo do pravnomočno končane pravde; - sodedinja je dne 4. 7. 2022 (list. št. 102 spisa) predlagala nadaljevanje prekinjenega zapuščinskega postopka in sodišču predložila sodbo Okrožnega sodišča v Mariboru III P 106/2021 z dne 13. 12. 2021 ter sodbo Višjega sodišča v Mariboru I Cp 290/2022 z dne 25. 5. 2022, pri čemer je navedla, da je dolžna vrniti v zapuščino denarni znesek 5.883,91 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi in 94,92 EUR; - sodišče prve stopnje je s sklepom dne 14. 7. 2022 odločilo, da se zapuščinski postopek nadaljuje; - na zahtevo sodišča je bil ponovno odprt zapustnikov račun pri banki G.3; - vdova je dne 8. 9. 2022 (list. št. 122 spisa) sporočila sodišču, da je denarni znesek na podlagi zgoraj citiranih sodb sodišč vrnila v zapuščino z nakazilom na zapustnikov račun4; - vdova, sodedinja je v zapuščinskem postopku, po izdaji zgoraj citiranih sodb (glej 2. alinejo te točke), predlagala, da se 50 % denarnih sredstev, ki so del zapuščine, izloči, ker predstavljajo skupno premoženje v smislu 67. člena DZ; - zapuščinsko sodišče je opravilo 14. 12. 2022 narok in 23. 12. 2022 izdalo izpodbijani sklep.

9. Iz zgoraj citiranih sodb sodišč, izdanih v pravdnem postopku (glej 2. alinejo točke 8 te obrazložitve) izhaja, da so dediči zoper sodedinjo vložili tožbo, da le ta vrne v zapuščino denarni znesek 5.883,91 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, čemur je bilo ugodeno in je sodedinja (zapustnikova vdova) to izpolnila. Iz predloženega izpiska banke (list. št. 135-136 spisa) je razvidno, da je bil s strani sodedinje med 5. 8. in 6. 10. 2022 nakazan znesek v skupni višini 6.172,52 EUR. Prav ta znesek, kot je ugotovilo sodišče prve stopnje na naroku dne 14. 12. 2022, predstavlja zapuščino (poleg še neizplačanih denarnih sredstev ZPIZ 94,92 EUR). Zapustnikova vdova sedaj v nadaljnjem zapuščinskem postopku, potem ko je zgoraj citirani znesek vrnila v zapuščino, zahteva da se v višini 50 % izloči iz zapuščine, ker naj bi znesek predstavljal skupno premoženje. Da je temu tako, izhaja tudi iz točke 3 obrazložitve izpodbijanega sklepa. Sodišče druge stopnje je zato glede na pritožbeno grajo, da gre za pravnomočno razsojeno stvar, ugotavljalo, kaj predstavlja znesek, ki je moral biti vrnjen v zapuščino zapustnika.

10. Vsebino sodbe sestavljajo dejanska podlaga sodbe, dejansko stanje in izrek, pri čemer v dejansko podlago sodbe spada vse, kar so stranke navedle za utemeljitev zahtevka. Od izdaje sodbe dalje torej ni več pomemben zgolj tožbeni zahtevek (njegova dikcija), temveč sodna odločba, s katero je bilo o njem odločeno. Ne gre več za vprašanje opredelitve tožbenega zahtevka, temveč za opredelitev objektivnih mej pravnomočnosti sodne odločbe, ko tožbeni zahtevek (predlog) nadomesti izrek sodbe, le ta pa se nanaša na dejansko stanje ob zaključku glavne obravnave.5 Časovne meje pravnomočnosti določajo trenutek, na katerega se nanaša pravnomočnost, le ta pa se nanaša na stanje, ki je obstajalo v trenutku zaključka glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje. V pravdni zadevi III Cp 106/2021, v kateri je odločilo Okrožno sodišče v Mariboru s sodbo dne 13. 12. 2021, je sodišče tako odločilo po stanju na ta dan, na slednje pa je svojo odločitev vezalo tudi sodišče druge stopnje (sodba Višjega sodišča v Mariboru I Cp 290/2022 z dne 25. 5. 2022). Tako iz sodbe sodišča prve stopnje evidentno izhaja, da so tožniki (dediči) zatrjevali, da je toženka (sodedinja) brez njihove vednosti in volje pred smrtjo pokojnega 4. 9. 2019, 10. 9. 2019 in 17. 9. 2019 dvignila 4.200,00 EUR s pokojnikovega bančnega računa, po smrti 30. 9. 2019 še 850,00 EUR. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da so bila sredstva na računu pokojnega pokojninski prejemki, ki ne predstavljajo skupnega premoženja, ker niso plod skupnega dela s toženko, temveč pokojnikovega dela pred sklenitvijo zakonske zveze (glej točko 12 obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje - dokazna listina B8 spisa). Glede zneska 850,00 EUR, dvignjenega po smrti pokojnega, pa je sodišče druge stopnje v sodbi navedlo, da ta znesek ne more predstavljati pogrebnih stroškov, kajti slednji predstavljajo vdovino pogodbeno breme,6 zato je denar dolžna vrniti na pokojnikov račun (točka 9 obrazložitve sodbe sodišča druge stopnje - dokazna listina B9 spisa). Iz navedene obrazložitve tako evidentno izhaja, da je denar, ki ga je vdova dvignila iz zapustnikovega računa v višini 5.050,00 EUR, pokojnikovo posebno premoženje. Hkrati pa je bilo v pravdnem postopku ugotovljeno, da mora vdova vrniti zavarovalnino v višini 833,91 EUR, ki predstavlja vrednost darila zapustnika (glej točko 15 obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje). Vdova je tako morala v zapuščino vrniti skupno 5.883,91 EUR vse z zakonskimi zamudnimi obrestmi, delno iz naslova posebnega premoženja zapustnika, delno pa iz naslova darila zapustnika.

11. Vse navedeno pomeni, kot pravilno navaja pritožba, da je bilo o denarnem znesku, ki je sedaj predmet zapuščine, že pravnomočno odločeno v pravdnem postopku, zato vdova zapustnika v zapuščinskem postopku ne more uveljavljati, da gre za denarna sredstva kot skupno premoženje nje in zapustnika, posledično pa ni moč sodedičev napotiti na pravdo, da zoper njo uveljavljajo zahtevek, da se iz zapuščine ne izloči polovico teh denarnih sredstev, ki predstavljajo skupno premoženje. Kot pravilno ugotavlja pritožba, bi v primeru vložene tožbe moralo pravdno sodišče ob predhodnem preizkusu tožbe ugotavljati, ali je bilo v zadevi že pravnomočno odločeno oziroma ali gre za res iudicata in to ne glede na trditve pravdnih strank. Skladno z določbo drugega odstavka 319. člena ZPP mora namreč sodišče med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je stvar že pravnomočno razsojena. Če ugotovi, da je bila pravda začeta o zahtevku, o katerem je bilo že pravnomočno odločeno, zavrže tožbo.

Razlaga sodbe sodišča prve stopnje v zvezi s sodbo sodišča druge stopnje (upoštevaje tako izrek, kot tudi dejansko stanje in razloge v njiju) daje podlago za ugotovitev, da bi bil spor, ki bi ga po napotitvenem sklepu morali začeti dediči s tožbo, identičen postopku, v katerem je bilo že pravnomočno odločeno. Zaradi tega je bilo potrebno napotitveni sklep razveljaviti.

12. V posledici navedenega je bilo potrebno pritožbi ugoditi ter izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljaviti. Odločitev temelji na določbi 3. točke 365. člena ZPP.

13. O stroških postopka ni bilo odločeno, saj le ti niso bili priglašeni.

1 Glej sklep VSL I Cpg 675/2017 z dne 11. 10. 2017 in sodbo VSL II Cp 1934/2012 z dne 28. 12. 2012. 2 Tožbo so vložili vsi zapustnikovi otroci, tudi C. C., ki na pravdo ni bil napoten. 3 Banka G. je na zahtevo sodišča ponovno odprla zapustnikov račun (list. št. 112, 123 ter 135-136 spisa). 4 Zapustnikova vdova je v pripravljalni vlogi dne 8. 9. 2022 navedla, da je na zapustnikov TRR vrnila denarni znesek 5.883,91 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi skladno s sodbo sodišča. 5 VS RS sklep II Ips 1/2014 z dne 26. 11. 2015, citat: "Obseg pravnomočnosti sodbe se presoja z razlago celotne sodbe, ne le izreka, ampak tudi dejanskega stanja in njenih razlogov. Za ugotovitev identičnosti spora so odločilni: izrek pravnomočne sodbe, njena dejanska podlaga in razlogi za odločitev (omogočajo individualizacijo spora oziroma tožbenega zahtevka, o katerem je bilo pravnomočno odločeno), nov tožbeni predlog in razmerje, na katerem temelji zahtevek iz tega tožbenega predloga (omogočata individualizacijo novega tožbenega zahtevka) ter njuna medsebojna primerjava (omogoča sklepanje o (ne)identičnosti sporov). Dejanska podlaga sodbe oziroma nove tožbe predstavlja določen življenjski dogodek, gledan objektivno in pravno nevtralno. V skladu s sodno prakso jo je treba razumeti kot sklop dejstev, ki opredeljujejo določen življenjski dogodek (t.j. dejstveni kompleks). Nove tožbe na isti dejstveni kompleks, na katerem temelji pravnomočna sodba, ni mogoče več uveljavljati. Navedeno velja tudi, če tožnik v novi tožbi doda dejstva, ki jih v prejšnji pravdi ni navedel, če predstavljajo sestavni del istega dejstvenega kompleksa, na katerega se nanaša pravnomočna sodba, in čeprav se sklicuje na drugo pravno podlago." 6 Vdova se je v pogodbi o dosmrtnem preživljanju, sklenjeni z zapustnikom, zavezala, da bo ob njegovi smrti poskrbela krajevnim običajem primeren in dostojen pogreb, zato pogrebni stroški predstavljajo njeno pogodbeno breme in ne bremena zapuščine.