Jedro

Oporoka sama po sebi ni neveljavna, temveč je treba njeno morebitno neveljavnost uveljavljati in zahtevati, da se ugotovi njena neveljavnost. Podobno velja za uveljavljanje razveljavitve pogodbe o dosmrtnem preživljanju, za katero prav tako načelno velja, da je veljavna, da se izpolnjuje.

Izrek

Pritožba se zvrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje prekinilo zapuščinski postopek in dediče BŠ, JK, FP, AS, PK, MM, ML in JP napotilo na pravdo, da zoper RR, AZ, FK, JB, EP, ŠP, AP, BL, AL, PL, MK, FL, ML, TS, ML, PL, JE, TL, FL, MAV, HL in ML, vložijo tožbo na ugotovitev, da je oporoka pred pričama, sestavljena v notarskem zapisu, zapustnice ML z dne 24.5.2006, opr. št. IO-6/05 neveljavna. Nadalje je iste dediče napotilo zoper prav tako zgoraj navedene iste dediče, da vložijo tožbo na razveljavitev pogodbe o dosmrtnem preživljanju z dne 24.8.2005, opr. št. SV-412/05, sklenjene med preživljanko ML (zapustnico) in preživljalcem RRL in vrnitev nepremičnin parc. št. 762 k.o. x ter parc. št. 30, 41.S, 197.S in 927, vse k.o. y, v zapuščino po pok. ML.

2.Zoper navedeni del sklepa vlaga pritožbo dedič ML. Uveljavlja pritožbena razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in bistvenih kršitev določb ZD. Poudarja, da je bila zapustnica v času zapisa oporoke in sklenitve pogodbe o dosmrtnem preživljanju v letu 2005 v tako slabem zdravstvenem stanju, da ni bila več krajevno in časovno orientirana, zaradi slabega zdravstvenega stanja, starosti in onemoglosti. Kot je vsem dedičem znano, zapustnica v letu 2005 ni mogla več brati in pisati, saj ji je opešal vid in sluh, ni več prepoznavala sorodnikov. Nadalje tudi ni resnična trditev, da naj bi RL skrbel za zapustnico, če bi jo namestil v dom starejših občanov, kamor si je želela, bi bila še danes živa, saj bi tam imela stalno zdravniško pomoč. Do danes je ostalo nepojasnjeno, na kakšen način je zapustnica sploh umrla, RL pa dedičev sploh ni informiral o zdravstvenem stanju zapustnice in o nastanku telesnih poškodb. Glede zdravniškega potrdila, ki se nahaja v spisu, ki naj bi dokazoval zdravstveno stanje zapustnice, pa je očitno, da gre za ponareditev datuma na tem potrdilu. Ob takih očitnih znakih, notar ne bi smel overoviti izpodbijanih listin in sodišče bi moralo šteti, da je trditev dejstva nasprotnih dedičev in RL manj izkazana, kot trditve ML in bi moralo napotiti na pravdo RL in ne ML. Predlaga, naj se pritožba odstopi Višjemu sodišču v Ljubljani, ki naj izpodbijani sklep tako spremeni, da se na tožbo napoti dediča RL.

3.Dedič RRL je odgovoril na pritožbo. Poudarja, da so vse pritožbene navedbe neresnične in protispisne in ne temeljijo na dokazih. O zdravstvenem stanju pok. ML, pritožnik sploh ne more govoriti, ker jo več let sam ni obiskal. Videl jo je na dveh pogrebih. Ni se udeležil niti njene 90-letnice. Izpodbijani sklep je zakonit. Pritožba pomeni zgolj načrtno zavlačevanje postopka na sodišču. 4.Pritožba ni utemeljena.

5.Pritožnik v pritožbi zgolj ponovno zatrjuje, da je bila zapustnica v času zapisa oporoke in sklenitve pogodbe o dosmrtnem preživljanju v slabem zdravstvenem stanju. Prav tako še nadalje ponavlja, da ji dedič RL ni nudil pogodbeno dogovorjenih storitev. Sklicuje se tudi na ponarejeno zdravniško potrdilo ter o neobveščanju dediča RL o slabem zdravstvenem stanju zapustnice. Notarju očita, da ne bi smel overiti navedenih pravnih aktov. Posledično trdi, da bi moralo sodišče na pot pravde napotiti RL in ne njega. Pritožbeno sodišča pa pritrjuje razlogom izpodbijanega sklepa, da tako glede veljavnosti oporoke kot tudi glede izpolnjevanja pogodbe o dosmrtnem preživljanju za sedaj pritožnik ni v večji meri izkazal svojih trditev, kot pa jih je na podlagi že nekaterih predloženih dokazov (pisne izjave prič - sosedov) izkazal dedič RRL oziroma še drugi dediči, zoper katere je bil pritožnik napoten na pot pravde. Na pot pravde napoteni dediči so se v manjši meri izkazali s svojo dosedanjo dokazno aktivnostjo, kot pa tisti dediči, zoper katere bodo moral pritožnik in drugi dediči vložiti ustrezne tožbene zahtevke. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno izpostavilo dediča JP, ki ni navedel nobenih razlogov za neveljavnost oziroma nepristnost oporoke, kot tudi ne za neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti. Pravilni so tudi pravni razlogi sodišča prve stopnje, ki je poudarilo, da oporoka sama po sebi ni neveljavna, temveč je treba njeno morebitno neveljavnost uveljavljati in zahtevati, da se ugotovi njena neveljavnost. Pri tem pa je treba tožbo ustrezno trditveno podpreti ter za trditve predložiti ustrezne dokaze, ki izkazujejo neveljavnost oporoke. Podobno velja za uveljavljanje razveljavitve pogodbe o dosmrtnem preživljanju, za katero prav tako načelno velja, da je veljavna in da se izpolnjuje. Morebitno neizpolnjevanje pa je treba dokazati z ustreznimi dokazi. Ker predvsem ustrezne dokazne aktivnosti na pot napoteni dediči do sedaj niso izkazali, je sodišče prve stopnje njihovo pravico štelo upravičeno za sedaj za manj verjetno. Seveda pa bodo lahko z ustrezno trditveno in dokazno aktivnostjo v pravdnem postopku izboljšali svoj procesni položaj.

6.Ob povedanem je moralo pritožbeno sodišče pritožbo zavrniti ter potrditi izpodbijani sklep, saj tudi ni ugotovilo po uradni dolžnosti upoštevnih kršitev procesnega in materialnopravnega značaja (353. člen ZPP v zvezi s 163. členom ZD).