Jedro

Eno od temeljnih načel obligacijskega prava je svobodno urejanje obligacijskih razmerij. Sklenjeni dogovor o predčasnem odstopnem upravičenju posojilodajalca pa ni v nasprotju z ustavo, prisilnimi predpisi ali moralo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da se sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 21556/2015 z dne 2. 3. 2015 ohrani v veljavi v 1. in 3. točki izreka ter da je tožena stranka dolžna tožeči stranki v roku 15-tih dni povrniti 718,50 EUR pravdnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka do plačila.

2. Zoper sodbo se pritožuje tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek v zavrne oziroma, da vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, vse s stroškovno posledico. Sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi ni navedlo, na podlagi katerih dejstev šteje, da naj bi postalo očitno, da tožeča (pravilno tožena) stranka svoje obveznosti po pogodbi ne bo izpolnila, zato v tem delu izpodbijana sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka. Po posojilni pogodbi obročno vračanje posojila ni bilo dogovorjeno in terjatev tožeče stranke po posojilni pogodbi v plačilo ni zapadla pred 14. 11. 2015. V dopisu tožene stranke z dne 27. 11. 2014 pa je izrecno navedeno, da sta se zakonita zastopnika pravdnih strank ustno dogovorila, da se preostanek posojila vrne do konca leta 2014 in torej do odstopa od pogodbe sploh ni prišlo. Posojilna pogodba res vsebuje določbo o pravici do odstopa od pogodbe s trimesečnim odpovednim rokom v okviru določitve obveznosti posojilodajalca, a hkrati jasno določa rok vrnitve posojila v okviru določanja obveznosti posojilojemalca.

3. Tožeča stranka na pritožbo tožene stranke ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje ni zagrešilo uveljavljanih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, saj je glede vseh pravno relevantnih dejstev v obrazložitvi izpodbijane sodbe podalo zadostne razloge ter je o tožbenem zahtevku tudi materialnopravno pravilno odločilo.

6. Kot izhaja iz ugotovitev sodišča prve stopnje, je tožeča stranka na podlagi posojilne pogodbe z dne 14. 11. 2013 toženi stranki posodila znesek 10.000,00 EUR za dobo dveh let. Hkrati sta pravdni stranki dogovorili možnost predčasne odpovedi posojilne pogodbe s trimesečnim odpovednim rokom. Tožeča stranka je od pogodbe odstopila ter je zahtevala povrnitev celotnega zneska. Tožena stranka je bila o odstopu od pogodbe obveščena dne 1. 12. 2014. 7. Eno od temeljnih načel obligacijskega prava je svobodno urejanje obligacijskih razmerij. Kot izhaja iz med pravdnima strankama sklenjene posojilne pogodbe, zapadlost obveznosti ni bila odvisna le od poteka končnega roka, to je dne 14. 11. 2015, temveč sta pravdni stranki dogovorili tudi možnost predčasne odpovedi posojilne pogodbe z 3-mesečnim odpovednim rokom, brez navedbe posebnih razlogov za odstop. Predčasno dospelost obveznosti (torej pred končnim pogodbeno dogovorjenim rokom) lahko povzroči izjava volje odstopnega upravičenca o uresničitvi njegove odstopne pravice, ob upoštevanju preteka 3-mesečnega odpovednega roka. Ob ugotovitvi, da je bil posojilojemalec o odstopni izjavi tožeče stranke obveščen dne 1. 12. 2014, je terjatev iz posojilne pogodbe zapadla po poteku 3-mesečnega odpovednega roka, to je dne 1. 3. 2015. Sklenjeni dogovor o predčasnem odstopnem upravičenju posojilodajalca pa ni v nasprotju z ustavo, prisilnimi predpisi ali moralo.

8. Pritožbeni navedbi, da dopis z dne 27. 11.2 014 ni vseboval odstopnega upravičenja, temveč je v njem navedeno, da sta se zakonita zastopnika pravdnih strank ustno dogovorila, da se preostanek posojila vrne do konca leta 2014 in da do odstopa od pogodbe ni prišlo, so pritožbene novote oziroma predstavljajo nova dejstva, ki jih pritožnik v skladu z 286. člena ZPP ni navajal, temveč jih navaja prvič šele v pritožbi, ker pa pritožbeno sodišče ne more upoštevati (373. člen ZPP).

9. Udeleženci v obligacijskem razmerju so dolžni izpolniti svoje obveznosti in odgovarjajo za njeno izpolnitev (9. člen OZ). Tožeča stranka tako glede na določila sklenjene posojilne pogodbe upravičeno terja od tožene stranke plačilo še preostanka dolga z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva vložitve tožbe.

10. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. čl. ZPP). Zavrnitev pritožbe vsebuje tudi zavrnitev priglašenih pritožbenih stroškov.