Jedro

Procesnopravno nasledstvo (kot posledico materialnopravnega nasledstva) v izvršilnem postopku sicer ureja za izvršbo specialna določba 24. člena ZIZ, vendar pa se, upoštevaje 15. člen ZIZ, v izvršilnem postopku smiselno uporablja tudi določba 80. člena ZPP, po kateri mora sodišče ves čas postopka po uradni dolžnosti paziti na procesno predpostavko sposobnosti biti stranka. Pravna oseba z izbrisom iz sodnega registra izgubi pravno subjektiviteto in s tem sposobnost biti stranka v postopku (prim. 76. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), pri čemer pri izbrisu zaradi statusne spremembe pripojitve na prevzemno družbo preide vse premoženje ter pravice in obveznosti pripojene družbe ter prevzemna družba kot univerzalni pravni naslednik vstopi v vsa pravna razmerja, katerih subjekt je bila prevzemna družba (šesti odstavek 580. člena ZGD-1). ZIZ je v 24. členu procesni predpis, prav tako 80. člen ZPP, sicer pa je prenos terjatve urejen v materialnopravnih predpisih. Procesno pravo je odraz materialnopravnih upravičenj (tako sklep VSL sklep II Ip 423/2018) in je namenjeno uveljavitvi teh materialnopravnih upravičenj. Neutemeljeno je zato pritožbeno zatrjevanje, da se 580. člen ZGD-1 nanaša le na materialnopravna razmerja. Prav tako v tem postopku ni šlo za nikakršno ugotavljanje dejstev, ki jih ne bi bilo mogoče izkazati s kvalificiranimi listinami, zaradi česar naj instrumentarij izvršilnega postopka ne bi bil primeren, pač pa je ugotavljanje dejstva prehoda terjatve na novega upnika v tem postopku pravzaprav ravno zaradi nespornega dejstva pripojitve in znanih pravnih posledic le-te precej preprosto.

Pritožba ni utemeljena v delu, v katerem dolžnik uveljavlja, da je utemeljeno ugovarjal, da je bila terjatev delno poplačana v stečajnem postopku, kar je sodišče prve stopnje obravnavalo kot ugovor po izteku roka. V tem delu ugovora je dolžnik skopotrdil le, da se je terjatev upnika poplačala že iz prodaje premoženja stečajnega dolžnika in glede na to, da je bila terjatev prenesena na novega upnika, je morala obstajati s tem v zvezi tudi spremljajoča dokumentacija, ki dokazuje višino same terjatve. Te ugovorne trditve je tudi po presoji višjega sodišča sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo z obrazložitvijo, da dolžnik v ugovoru niti ni trdil, v kakšni višini naj bi bila predmetna terjatev poplačana, niti na podlagi katerih prodaj stanovanj v stečajnem postopku, niti kdaj naj bi upnik prejel poplačilo ter da je takšen ugovor (pre)pavšalen in ne ustreza standardu obrazloženosti.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep z dne 7. 9. 2023 v zvezi s popravnim sklepom z dne 15. 9. 2023 v razmerju do Družbe za upravljanje terjatev bank d. d., Davčna ulica 1, Ljubljana kot upnika razveljavi.

II. Sicer se pritožba zavrne in se sklep z dne 7. 9. 2023 v zvezi s popravnim sklepom z dne 15. 9. 2023 v ostalem izpodbijanem, a nerazveljavljenem delu, kolikor se nanaša na Slovenski državni holding d. d., Mala ulica 5, Ljubljana, v izpodbijanih 1. in 2. točki izreka ter v izpodbijanem delu 3. točke izreka (to je glede dolžnikovih stroškov ugovornega postopka), potrdi.

III. Stranki sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom z dne 7. 9. 2023 v zvezi s popravnim sklepom z dne 15. 9. 2023 je sodišče prve stopnje sklenilo, da se ugovor dolžnika, vložen dne 27. 1. 2023, zoper sklep o vstopu novega upnika z dne 16. 1. 2023, zavrne (1. točka izreka sklepa), da se ugovor dolžnika po izteku roka, vložen dne 27. 1. 2023, zavrne (2. točka izreka sklepa), in da vsaka stranka nosi svoje stroške ugovornega postopka (3. točka izreka).

2. Zoper sklep se po pooblaščencu pravočasno pritožuje dolžnik. Navaja, da je sodišče v izpodbijanem sklepu obrazložilo, da je stališče sodne prakse, da predlog upnika ni vedno opredelilni element 24. člena ZIZ in sodišče lahko v nekaterih primerih, kamor sodi tudi prenehanje pravne osebe zaradi pripojitve, celo samo, brez predloga upnika nadaljuje postopek z novim upnikom. Pri tem se je sodišče sklicevalo na sodno odločbo Višjega sodišča v Ljubljani z opr. št. II Ip 1843/2019 z dne 8. 1. 2020. Dolžnik najprej izpostavlja, da ena odločba še ne konstituira sodne prakse, zato so navedbe sodišča, da njegova odločitev temelji na stališču sodne prakse, vsekakor zmotne. Citirana odločba tudi ni bila materialnopravno preizkušena na Vrhovnem sodišču, zato ni mogoče kar zaključiti, da gre za materialno pravilno odločitev ali za dopusten odstop od sodne prakse, ki jo bo v nadaljevanju izpostavil dolžnik. Nadalje, citirana odločba se ne more analogno uporabiti v predmetnem postopku, saj Višje sodišče v citirani zadevi ni nadaljevalo postopka brez predloga novega upnika. V citirani zadevi je pritožnik podal predlog za spremembo upnika, po tem ko je terjatev večkrat spremenila novega upnika, vendar pa v teh verižnih prehodih pritožnik ni izkazal materialnopravne podlage vseh prehodov. Neizkazana materialnopravna podlaga za en prenos terjatve pa je bila ravno pripojitev prejšnjega upnika k pritožniku, zaradi česar je Višje sodišče odločilo, da predlog ni vedno opredelilni element, in ugodilo predlogu pritožnika za spremembo upnika. Glede na navedeno in dejstvo, da je bil podan predlog upnika, citirane sodbe ni mogoče uporabiti v predmetni zadevi. Tudi stališče sodišča, da je vstop novega upnika izveden na podlagi samega zakona, to je 580. člena Zakona o gospodarskih družbah, je pravno zmotno. Citirani člen se namreč nanaša na materialnopravna razmerja, nikakor pa ne na procesnopravna razmerja, to je vstop v pravdo. Prav tako ni pravilno stališče sodišča, da lahko sodišče vpogleda v javne registre in po uradni dolžnosti nadaljuje postopek. Sodišče sicer sme za potrebe ugotavljanja pravnega interesa, kot tudi glede ostalih procesnih predpostavk, vpogledati v javne registre in druge spise in s tem ne krši razpravnega načela. Vendar le glede procesnih predpostavk, na katere pazi sodišče ves čas postopka po uradni dolžnosti. Glede njih velja preiskovalno načelo, kar pomeni, da sme sodišče v primeru dvoma v obstoj procesnih predpostavk v zvezi s tem opraviti poizvedbe in tudi izvesti dokaze (prim. VSL sklep I Cp 3690/2011). V primeru pomanjkanja procesnih predpostavk pa mora sodišče ravnati v skladu z 205. členom ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in postopek s sklepom prekiniti in ga nadaljevati šele na predlog stranke v skladu z 208. členom ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Vodilno načelo izvršilnega postopka je načelo dispozitivnosti, saj se vodi na predlog upnika (2. člen ZIZ). Samo če zakon tako določa, se postopek uvede tudi po uradni dolžnosti. Izvršba po uradni dolžnosti je izjema od načela dispozitivnosti postopka izvršbe in mora biti kot taka nedvoumno določena v zakonu oziroma izhajati iz njega (VSL sklep III Cp 90/2003). Glede na to sodišče ne more samo opravljati procesnih dejanj, brez da bi upnik podal ustrezen predlog. Vse navedeno je dolžnik že navajal v ugovoru, ki je bil zavrnjen z izpodbijanim sklepom, pa se sodišče do teh ugovornih navedb niti ni opredelilo. Dolžnik v nadaljevanju navaja še nekaj sklepov višjih sodišč, iz katerih izhaja stališče, da sodišče prve stopnje o nadaljevanju postopka ne more odločiti brez ustreznega predloga upnika. Univerzalni pravni naslednik, ki želi nastopati kot stranka v postopku, mora svoje nasledstvo izkazati z javno listino ali s po zakonu overjeno zasebno listino. Zakon ne zahteva soglasja dolžnika za vstop novega upnika v postopek, vendar se je že oblikovala sodna praksa, po kateri mora sodišče predlog za vstop novega upnika vročiti dolžniku, da se izjavi, preden odloči o vstopu (VSK sklep II Ip 383/2018, enako VSC II Ip 119/2018 in VSL III Ip 497/2017). Glede na navedeno je zato treba, ker ZIZ v zvezi z odločanjem o predlogu za spremembo upnika po pravnomočnosti sklepa o izvršbi kontradiktornosti ne zagotavlja v ugovornem postopku, pred odločitvijo o dopustitvi vstopa novega upnika zagotoviti dolžniku pravico do izjave, tako da o morebitnem ugovoru, da terjatev ni prešla na upnika, odloči že sodišče prve stopnje (prim. VSL sklep I Ip 2336/2014). Sodišče prve stopnje je s svojim postopanjem odvzelo dolžniku tudi pravico do izjave in s tem poseglo v njegovo ustavno pravico do enakega varstva iz 22. člena Ustave RS, zato je podana kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZIZ, ki terja razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. Ker sodišče prve stopnje dolžniku ni omogočilo pravice do izjave, je bilo kršeno tudi načelo kontradiktornosti postopka. Iz obrazložitve sklepa Vrhovnega sodišča RS II Ips 315/2012 izhaja, da pravno podlago za dopustitev vstopa novega upnika v izvršbo namesto prvotnega upnika predstavlja tretji odstavek 24. člena ZIZ, ki določa, da nov upnik vstopi v izvršbo namesto prvotnega upnika, če z javno ali po zakonu overjeno listino dokaže, da je bila terjatev prenesena ali je na drug način prešla nanj. Citirana določba predstavlja dokazno pravilo - prehoda terjatve novi upnik ne more dokazati s katerimkoli dokaznim sredstvom, temveč le z javno ali po zakonu overjeno listino. Ugotavljanje prehoda terjatve ali obveznosti, ki ga s kvalificiranimi listinami ni mogoče dokazati, v izvršilnem postopku ni dopustno. Instrumentarij izvršilnega postopka za kaj takega niti ni primeren. Nazadnje pa je zaskrbljujoče pravno stališče sodišča prve stopnje, da je kljub morebitnim kršitvam pravic dolžnika, storjenih z izpodbijanim sklepom, še vedno zagotovljena dolžnikova pravica do pravnega sredstva zoper sklep o spremembi upnika. Opravljanje procesnih dejanj sodišča namesto upnika je eklatantna kršitev načela kontradiktornosti in pravice do nepristranskega sojenja, ki jih sodišče ne sme zagrešiti v nobeni fazi postopka, še posebej pa ne z zavedanjem in opravičevanjem le-tega, da bo dolžnik kršitev svojih pravic že lahko uveljavljal še v pritožbenem postopku. Sodišče prve stopnje ne more kar brez premisleka vzeti pravice dolžniku, češ saj jih bo lahko še naknadno uveljavljal s pravnim sredstvom. Dolžnik je povsem utemeljeno ugovarjal višini terjatve, glede na dejstvo, da se je terjatev upnika poplačala že iz naslova prodaje premoženja stečajnega dolžnika, siceršnje prodaje stanovanj. Ker je bila terjatev prenesena na novega upnika, je morala obstajati s tem v zvezi tudi spremljajoča dokumentacija, ki dokazuje višino same terjatve. V tem postopku ni bilo izvedene niti ene utesnitve izvršbe, pozivom navkljub, če pa je novi upnik prevzel terjatev do dolžnika, pa mora vedeti, koliko znaša točna višina terjatve, saj je sicer dolžniku onemogočena izpolnitev dolga. Stališče sodišča prve stopnje, da bi moral dolžnik konkretizirati izvedena plačila, pa je povsem neutemeljeno. Tudi če bi dolžnik navedeno konkretiziral, je samo upnik materialno upravičen, da poda umik izvršbe. Sodišče ni dolžno in ne sme slediti vlogam dolžnika, s katerim bi slednji uveljavljal delna plačila. Glede na navedeno je povsem na mestu zahteva dolžnika, da upnik opredeli višino terjatve. V primeru, da je potrebno slediti odločitvi sodišča, pa dolžnik izpostavlja, da sodišče ne bi smelo v sklepu kot upnika imenovati pravne osebe, ki ne obstaja več. Sodišče je pri odločanju navedeno dejstvo spregledalo in izpodbijani sklep izdalo tako, da je kot upnika navedlo neobstoječo pravno osebo. Odločitev sodišča je glede na navedeno obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo določb postopka iz 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Dolžnik priglaša pritožbene stroške.

3. Upnik je odgovoril na pritožbo po pooblaščencu, ji nasprotoval in priglasil stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba delno ni utemeljena, delno pa je utemeljena.

5. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere mora po 350. členu v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), oba v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), paziti po uradni dolžnosti.

6. Z napadenim sklepom z dne 7. 9. 2023 v zvezi s popravnim sklepom z dne 15. 9. 2023 je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor dolžnika zoper sklep z dne 16. 1. 2023 o nadaljevanju izvršbe z novim upnikom, to je s Slovenskim državnim holdingom d. d., Mala ulica 5, Ljubljana, matična številka 5727847000 (v nadaljevanju: SDH d. d.), namesto z Družbo za upravljanje terjatev bank d. d., Davčna ulica 1, Ljubljana, matična številka 6339620000 (v nadaljevanju; DUTB d. d.). Sklep o nadaljevanju izvršbe z novim upnikom je bil izdan po izbrisu prvotnega upnika DUTB d. d. iz sodnega registra, do katerega je prišlo dne 30. 12. 2022 zaradi pripojitve k prevzemni družbi SDH d. d. 7. Procesnopravno nasledstvo (kot posledico materialnopravnega nasledstva) v izvršilnem postopku ureja določba 24. člena ZIZ,1 upoštevaje 15. člen ZIZ pa se smiselno uporablja tudi določba 80. člena ZPP, po kateri mora sodišče ves čas postopka po uradni dolžnosti paziti na procesno predpostavko sposobnosti biti stranka.2 Pravna oseba z izbrisom iz sodnega registra izgubi pravno subjektiviteto in s tem sposobnost biti stranka v postopku (prim. 76. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), pri čemer pri izbrisu zaradi statusne spremembe pripojitve na prevzemno družbo preide vse premoženje ter pravice in obveznosti pripojene družbe ter prevzemna družba kot univerzalni pravni naslednik vstopi v vsa pravna razmerja, katerih subjekt je bila prevzemna družba (šesti odstavek 580. člena ZGD-1).

8. Najprej višje sodišče vztraja pri stališču v odločbi II Ip 1843/2019,3 četudi ta odločba še ne predstavlja usklajene sodne prakse, in v nasprotju s pritožbenimi trditvami meni, da je v primeru materialnopravnega nasledstva stranke, kakršen je obravnavani, to je pripojitev (prim. 580. člen in nasl. Zakona o gospodarskih družbah - ZGD-1), tudi v izvršilnem postopku relevantna ne le določba 24. člena ZIZ, temveč smiselno (15. člen ZIZ) še določba 80. člena ZPP v zvezi z 205. členom in 208. členom ZPP. Nepomembno je, če je v tisti zadevi predlog za nadaljevanje s strani upnika bil podan, ob opredelitvi, da predlog dejansko ni bil potreben.

9. Procesnopravno nasledstvo (kot posledico materialnopravnega nasledstva) v izvršilnem postopku sicer ureja za izvršbo specialna določba 24. člena ZIZ,4 vendar pa se, upoštevaje 15. člen ZIZ, v izvršilnem postopku smiselno uporablja tudi določba 80. člena ZPP, po kateri mora sodišče ves čas postopka po uradni dolžnosti paziti na procesno predpostavko sposobnosti biti stranka.5 Pravna oseba z izbrisom iz sodnega registra izgubi pravno subjektiviteto in s tem sposobnost biti stranka v postopku (prim. 76. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), pri čemer pri izbrisu zaradi statusne spremembe pripojitve na prevzemno družbo preide vse premoženje ter pravice in obveznosti pripojene družbe ter prevzemna družba kot univerzalni pravni naslednik vstopi v vsa pravna razmerja, katerih subjekt je bila prevzemna družba (šesti odstavek 580. člena ZGD-1). ZIZ je v 24. členu procesni predpis, prav tako 80. člen ZPP, sicer pa je prenos terjatve urejen v materialnopravnih predpisih. Procesno pravo je odraz materialnopravnih upravičenj (tako sklep VSL sklep II Ip 423/2018) in je namenjeno uveljavitvi teh materialnopravnih upravičenj. Neutemeljeno je zato pritožbeno zatrjevanje, da se 580. člen ZGD-1 nanaša le na materialnopravna razmerja. Prav tako v tem postopku ni šlo za nikakršno ugotavljanje dejstev, ki jih ne bi bilo mogoče izkazati s kvalificiranimi listinami, zaradi česar naj instrumentarij izvršilnega postopka ne bi bil primeren, pač pa je ugotavljanje dejstva prehoda terjatve na novega upnika v tem postopku pravzaprav ravno zaradi nespornega dejstva pripojitve in znanih pravnih posledic le-te precej preprosto. Odločba Vrhovnega sodišča, na katero se dolžnik sklicuje, ter tudi ne odločbi civilnega oddelka tukajšnjega višjega sodišča, se ne nanašajo na enako dejansko stanje, kot je podano v obravnavanem primeru.

10. Glede na pojasnjeno pravno izhodišče ni mogoče slediti pritožbi, da izvršilno sodišče v primeru univerzalnega pravnega nasledstva nima nobene pravne podlage samo nadaljevati izvršilnega postopka brez predloga upnika. Takšno dolžnikovo razlogovanje je pravno zmotno. Ne gre niti za kršitev načela dispozitivnosti, če že, gre za izjemo od tega načela, v nobenem primeru pa odločitev sodišča prve stopnje še ne pomeni, da gre kar za izvršbo po uradni dolžnosti.

11. Prav tako višje sodišče ne pritrjuje pritožbi, da sodišče ne sme vpogledati v javne registre po uradni dolžnosti. Dejstvo izbrisa prevzete družbe oziroma pripojitev k prevzemni družbi je podatek, ki se javno objavi v sodnem registru, materialnopravna pravila ZGD-1 o pripojitvi, tudi navedeno posledico le-te po šestem odstavku 580. člena ZGD-1, pa sodišče pozna že po uradni dolžnosti. Glede na to lahko sodišče (tudi) v izvršilnem postopku v primeru statusne spremembe pripojitve sklep o nadaljevanju izvršbe z novim upnikom – prevzemno družbo6 izda že ob upoštevanju omenjene določbe 80. člena ZPP v zvezi z 205. členom in 208. členom ZPP, vsi v zvezi s 15. členom ZIZ. Ob vsem zgoraj pojasnjenem pa nazadnje ni zanemarljivo niti dejstvo, da je bila konkretna pripojitev med DUTB d. d. in SDH d. d. objavljena v Uradnem listu – Uredba o pravnem nasledstvu Družbe za upravljanje terjatev bank, d. d., Ur. l. št. 138/22. Ne drži pa niti, da se do dolžnikovih ugovornih trditev sodišče prve stopnje ni opredelilo. Sodišče prve stopnje je namreč podalo sicer kratko a jasno obrazložitev o pravni podlagi za nadaljevanje izvršilnega postopka z novim upnikom (brez predloga novega upnika). Očitana kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ ni podana.

12. Neutemeljeno je tudi dolžnikovo pritožbeno sklicevanje na odločbe višjih sodišč, ki se nanašajo na prejšnjo ureditev ZIZ, v zvezi z zagotavljanjem kontradiktornosti pred sodišči prve stopnje v primeru, kadar novi upnik poda predlog za vstop v postopek. V novem drugem odstavku 56. a člena ZIZ, ki velja od spremembe ZIZ-L, je namreč sedaj določeno, da lahko dolžnik in prvotni upnik v primeru spremembe upnika po tretjem odstavku 24. člena ZIZ izpodbijata sklep o spremembi upnika z ugovorom iz razloga po 12. točki prvega odstavka 55. člena ZIZ. Takšnega ugovora pred omenjeno spremembo dolžnik ni imel, zato so višja sodišče sklepe o nadaljevanju izvršbe z novim upnikom redno razveljavljala iz razloga, ker sodišča prve stopnje dolžnikom niso v izjavo že v postopkih na prvi stopnji, pred izdajo sklepov o vstopu novih upnikov v postopke, vročala predlogov novih upnikov za vstop v postopek. Namen spremembe zakona je bil ravno v tem, da se na ta način ne bi več podaljševali sodni postopki, v katere so vstopali v novi upniki, in sicer je zakon s tem namenom izjavo dolžniku na prvi stopnji omogočil preko ugovora dolžnika zoper pravno nasledstvo. Kontradiktornosti postopka pred izdajo sklepa o nadaljevanju izvršbe z novim upnikom tako ni treba več zagotavljati, saj se dolžniku ali predhodnemu upniku pravica do izjave omogoča v ugovornem postopku.7 To velja toliko bolj, kadar je, tako kot v obravnavanem primeru, postopek dovoljeno nadaljevati brez predloga novega upnika, saj neobstoječega predloga dolžniku niti ne bi bilo mogoče vročiti v izjavo. Dolžniku tako ni bila kršena pravica do izjave v postopku, saj je nenazadnje vložil obravnavani ugovor zoper pravno nasledstvo. Prav tako glede na možnost vložitve ugovora in izjave v postopku že pred sodiščem prve stopnje ne gre za nedopustno odlaganje pravice do izjave šele v pritožbeni postopek.

13. Nazadnje pa pritožba ni utemeljena niti v delu, v katerem dolžnik uveljavlja, da je utemeljeno ugovarjal, da je bila terjatev delno poplačana v stečajnem postopku, kar je sodišče prve stopnje obravnavalo kot ugovor po izteku roka. V tem delu ugovora je dolžnik skopotrdil le, da se je terjatev upnika poplačala že iz prodaje premoženja stečajnega dolžnika in glede na to, da je bila terjatev prenesena na novega upnika, je morala obstajati s tem v zvezi tudi spremljajoča dokumentacija, ki dokazuje višino same terjatve. Te ugovorne trditve je tudi po presoji višjega sodišča sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo z obrazložitvijo, da dolžnik v ugovoru niti ni trdil, v kakšni višini naj bi bila predmetna terjatev poplačana, niti na podlagi katerih prodaj stanovanj v stečajnem postopku, niti kdaj naj bi upnik prejel poplačilo ter da je takšen ugovor (pre)pavšalen in ne ustreza standardu obrazloženosti.

14. Dolžnik se je v tem delu ugovora sicer skliceval na „spremljajočo dokumentacijo“, ki naj bi (nekje) obstajala in iz katere naj bi bila razvidna plačila, oziroma naj bi bilo iz te dokumentacije mogoče ugotoviti, ali uveljavljana terjatev resnično obstaja in v kolikšni višini. Vendar pa v izvršilnem postopku velja zahteva po obrazloženosti ugovora, skladno s katero mora dolžnik v ugovoru dovolj konkretizirano navesti pravno relevantna dejstva, s katerimi ga utemeljuje,8 in predložiti dokaze (drugi odstavek 53. člena ZIZ). Če se dolžnik sklicuje na prenehanje obveznosti s plačili,9 mora tako najprej navesti konkretne datume in zneske posameznih plačil in nato te svoje navedbe tudi dokazno podpreti. V konkretnem primeru dolžnik v zvezi z uveljavljanim (delnim) prenehanjem obveznosti ugovornemu trditvenemu bremenu ni zadostil, prav tako se je le pavšalno skliceval na domnevno „spremljajočo dokumentacijo“.

15. Novejši pogledi10 sicer dopuščajo izjeme od načela prepovedi informativnih dokazov, vendar tedaj, ko stranka ne more poznati dejstev, ki jih sicer mora zatrjevati na podlagi trditvenega bremena. Dolžnik v ugovoru ni z ničemer pojasnil, zakaj podatkov o plačilih terjatve v stečajnem postopku ne bi mogel pridobiti sam, zlasti ob dejstvu, da so procesna dejanja, ki so opravljena v stečajnem postopku, javno objavljena na spletnem portalu Ajpes. Procesna skrbnost nalaga stranki ne le, da navede pravno relevantna dejstva, ki jih pozna oziroma bi jih lahko poznala, ampak tudi, da preišče in pridobi gradivo v zvezi s tem. Povsem neutemeljeno se tej dolžnosti dolžnik upira s trditvami, da naj bi bil zgolj upnik upravičen, da poda delni umik predloga, vlogam dolžnika, s katerimi naj bi ta uveljavljal delna plačila, pa naj sodišče ne bi smelo sledi. To nikakor ne drži, saj lahko v (obrazloženem) ugovoru po izteku roka dolžnik uveljavlja delno plačilo terjatve kot ugovorni razlog po 8. točki prvega odstavka 55. člena ZIZ.

16. Nobeden od do sedaj obravnavanih uveljavljanih pritožbenih razlogov tako ni podan.

17. Utemeljena pa je pritožba v delu, v katerem dolžnik uveljavlja, da se izpodbijani sklep glasi (tudi) na neobstoječo osebo (prim. 11. točka drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ). Iz zgornje obrazložitve11 izhaja, da je bil prvotni upnik v obravnavani zadevi, DUTB d. d., dne 30. 12. 2022 izbrisan iz sodnega registra zaradi pripojitve k prevzemni družbi SDH d. d. Navedeno pomeni, da je z dnem izbrisa iz sodnega registra prvotni upnik kot pravna oseba prenehal obstajati, s čimer je izgubil sposobnost biti stranka postopka (76. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Sposobnost biti stranka je procesna predpostavka za postopek (80. člen in 81. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), neobstoječi subjekt pa, kot rečeno, ne more biti pravdna stranka. Dolžnik v pritožbi utemeljeno uveljavlja, da tega sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu z dne 7. 9. 2023 v zvezi s popravnim sklepom z dne 15. 9. 2023 ni povsem pravilno upoštevalo, saj je v uvodu izpodbijanega sklepa (in tudi v popravnem sklepu) poleg sedanjega upnika SDH d. d. kot prvo stranko na aktivni strani v navedlo tudi DUTB d. d., ki od dne 30. 12. 2022 ne obstaja več. Ker pri tem sodišče prve stopnje ni pripisalo, da je DUTB d. d. prejšnji upnik oziroma SDH d. d. sedanji upnik, iz uvoda izpodbijanega sklepa z dne 7. 9. 2023 v zvezi s popravnim sklepom z dne 15. 9. 2023 izhaja, kot da je tudi DUTB d. d. še vedno eden od dveh upnikov v obravnavani zadevi, kar pa glede na njegov izbris iz sodnega registra z dnem 30. 12. 2022 ne more biti.

18. Kolikor je izpodbijani sklep z dne 7. 9. 2023 v zvezi s popravnim sklepom z dne 15. 9. 2023 izdan v razmerju do DUTB d. d. kot upnika, je zato izpodbijani sklep obremenjen z v pritožbi uveljavljano absolutno bistveno postopkovno kršitvijo po 11. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ.

19. Po povedanem je višje sodišče pritožbi delno ugodilo in izpodbijani sklep z dne 7. 9. 2023 v zvezi s popravnim sklepom z dne 15. 9. 2023 v razmerju do DUTB d. d., kot upnika razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

20. Sicer pa je višje sodišče, ki ni našlo niti nobenih uradno upoštevnih pritožbenih razlogov, pritožbo zavrnilo in sklep z dne 7. 9. 2023 v zvezi s popravnim sklepom z dne 15. 9. 2023 v ostalem izpodbijanem, a nerazveljavljenem delu, kolikor se nanaša na SDH d. d., v izpodbijanih 1. in 2. točki izreka ter v izpodbijanem delu 3. točke izreka (to je glede dolžnikovih stroškov ugovornega postopka), potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

21. Dolžnik je s pritožbo sicer delno uspel, kljub temu pa krije sam svoje pritožbene stroške. Do napačne navedbe neobstoječega prvotnega upnika v uvodu (in posledičnega delnega uspeha dolžnika s pritožbo) je namreč prišlo izključno zaradi pomote sodišča in (sedanjemu) upniku s tem v zvezi ni mogoče ničesar očitati (156. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ; šesti odstavek 38. člena ZIZ). V ostalem delu pa je bila pritožba zavrnjena (drugi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in šesti odstavek 38. člena ZIZ). Prav tako krije sam svoje stroške odgovora na pritožbo upnik, saj v pritožbenem postopku delno ni uspel, k zavrnitvi dolžnikove pritožbe v ostalem delu pa njegov odgovor na pritožbo ni prispeval in ne gre za potrebne stroške postopka (drugi odstavek 154. člena in prvi odstavek 155. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ; peti odstavek 38. člena ZIZ).

1 Če pride do materialnopravnega nasledstva na aktivni strani po začetku izvršilnega postopka, kot je bilo v obravnavani zadevi, pride v poštev tretji odstavek 24. člena ZIZ. 2 Prim. tudi v izpodbijanem sklepu prav tako že citirani sklep VSM I Ip 670/2020. 3 Na to odločbo se sklicuje tudi sodišče prve stopnje v napadenem sklepu. 4 Če pride do materialnopravnega nasledstva na aktivni strani po začetku izvršilnega postopka, kot je bilo v obravnavani zadevi, pride v poštev tretji odstavek 24. člena ZIZ. 5 Prim. tudi v izpodbijanem sklepu prav tako že citirani sklep VSM I Ip 670/2020. 6 Tak sklep je sicer le deklaratorne narave, saj do univerzalnega pravnega nasledstva pride že po samem zakonu, s trenutkom izbrisa prevzete družbe in vpisom pripojitve v sodni register. 7 Predlog ZIZ-L, EVA 2016-2030-0008, str. 116. 8 To je dejstva, ki preprečujejo izvršbo in so primeroma nešteta v prvem odstavku 55. člena ZIZ. 9 Prim. 8. točka prvega odstavka 55. člena ZIZ. 10 Dolenc M., Informativni dokaz v pravdnem postopku, Pravna praksa, št. 31-32/2010 in Dolenc M., O vlogi informativnega dokaza v pravdnem postopku, Podjetje in delo, št. 6-7/2011; sklep VS RS III Ips 14/2010 z dne 20. 12. 2011 in sklep VSL I Cpg 453/2011 z dne 9. 11. 2011. 11 Glej 6. točka razlogov tega sklepa.