Jedro

Izvršba na nepremičnine dolžnika se vodi enotno, kot to določata prvi in drugi odstavek 171. člena ZIZ, vendar upniki niso v takšni medsebojni odvisnosti (niso enotni, še najmanj pa nujni sosporniki), da bi dejanje enega učinkovalo tudi za druge upnike, zato če eden izmed upnikov v pristopljenih zadevah predlaga odlog izvršbe, ta učinkuje samo zoper tega upnika, medtem ko se za druge upnike postopek izvršbe nadaljuje.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlog upnika R. za odlog izvršbe, štelo za umaknjenega.

2.Proti citiranemu sklepu sta dolžnika vložila pravočasno pritožbo. Izrecno pritožbenega razloga ne navajata, trdita pa, da sta nekaj dolgov že v celoti poravnala, v primeru upnika Raiffeisenbank pa kredit redno plačujeta, zato ni razloga, da bi se predlog o odlogu izvršbe umaknil. 3.Pritožba ni utemeljena.

4. Po pregledu in preizkusu zadeve tako v smeri smiselno uveljavljanih pritožbenih razlogov (zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava), kot tudi po uradni dolžnosti – drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), pritožbeno sodišče ugotavlja, da je izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje pravilna. Upnik R. (v nadaljevanju prvi upnik) je sicer z vlogo z dne 23. 9. 2011 predlagal nadaljevanje odloga izvršbe za obdobje enega leta, vendar o tem predlogu sodišče prve stopnje še ni odločilo, zato je povsem utemeljeno vlogo istega upnika z dne 29. 12. 2011, da „ne vztraja več pri odlogu“ štelo kot umik predloga za odlog izvršbe in posledično izdalo izpodbijani sklep. Glede na potek časa od vložitve predloga vodilnega upnika za odlog izvršbe za dobo enega leta, kar je bilo 23. 9. 2011, pa je dejansko doba odloga potekla, zato tudi iz tega razloga ni moč pritrditi pritožbi, da je izpodbijana odločitev nepravilna, ker da dolžnika redno odplačujeta kredit oziroma terjatev vodilnega upnika.

5.Glede na navedeno pritožbeno sodišče pritožbi ni moglo priznati uspeha, zato jo je kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje – 2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

6. Glede na razloge izpodbijanega sklepa, da bi bilo tudi v primeru, v kolikor vodilni upnik ne bi podal smiselnega umika predloga za odlog izvršbe, potrebno predlog za odlog na nepremičnino dolžnikov zavrniti iz razloga, ker je takšnemu predlogu nasprotoval eden izmed upnikov v pristopljenih zadevah, pritožbeno sodišče le pripominja, da je takšno razlogovanje zmotno. Res je sicer, da se izvršba na nepremičnine dolžnika vodi enotno, kot to določata prvi in drugi odstavek 171. člena ZIZ, vendar upniki niso v takšni medsebojni odvisnosti (niso enotni, še najmanj pa nujni sosporniki), da bi dejanje enega učinkovalo tudi za druge upnike, zato če eden izmed upnikov v pristopljenih zadevah predlaga odlog izvršbe, ta učinkuje samo zoper tega upnika, medtem ko se za druge upnike postopek izvršbe nadaljuje.

7.O stroških pritožbenega postopka pritožbeno sodišče ni odločalo, ker le-ti niso bili priglašeni.