Jedro

Rok za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje je začel teči, ko se tožeča stranka zaradi bolezni ni udeležila pripravljalnega naroka. Od tega dne dalje bi morala v roku 15 dni podati predlog. Ker tega ni storila oz. ker je ta rok zamudila, je sodišče prve stopnje predlog utemeljeno zavrglo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje z dne 18. 1. 2012.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom z dne 18. 1. 2012 je sodišče prve stopnje zavrglo predlog za vrnitev v prejšnje stanje (I. točka izreka). Odločilo je, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka (II. točka izreka).

Zoper sklep (razen zoper odločitev, da tožena stranka sama krije svoje stroške postopka), se je pravočasno pritožil tožnik zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Predlagal je, da pritožbeno sodišče izpodbijani del sklepa razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje. Navaja, da je tožnik v postopku za vrnitev v prejšnje stanje dokazal, da je bila njegova bolezen nepredvidljiva in nenadna. Takšne zdravstvene težave so preprečevale pravočasno opravo procesnega dejanja dne 9. 1. 2012. Pooblaščenec je navedel, da ni pristopil na narok dne 9. 11. 2011, ker pred obravnavo tudi ni bilo tožene stranke. Zato je bil prepričan, da bo narok preložen. Sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu navaja, da začne rok za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje teči že isti dan, ko je stranka zamudila procesno dejanje, to je 9. 1. 2012, saj njena bolezen ni preprečevala vložitve predloga. Tožnik se ne strinja s takšnim pravnim stališčem sodišča prve stopnje ter meni, da je ta rok, v skladu z 2. odstavkom 117. člena ZPP, pričel teči od dneva, ko je prenehal vzrok, zaradi katerega je nastala zamuda. To pa je bi bilo šele 11. 1. 2012, ko je bolezen popustila. Pripominja, da je bil z vabilom z dne 30. 10. 2011 opozorjen na pravne posledice izostanka, vendar se poravnalnega naroka 26. 10. 2010 udeležil, narok pa je bil preložen, saj sta stranki izkazali pripravljenost za sklenitev poravnave. Na istem naroku sta bili stranki tudi seznanjeni z datumom novega naroka, na pravne posledice izostanka na pa ju sodišče ni opozorilo. Zato je pojmovno nemogoče, da bi subjektivni rok za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje začel teči, preden je bila tožeča stranka sploh seznanjena s prekluzijo, torej preden je izvedela za zamudo, zaradi katere ne more več opraviti določenega procesnega dejanja. Da bi lahko podala predlog za vrnitev v prejšnje stanje, bi morala biti nedvoumno in določno seznanjena s tem, da je prekludirana, to pa je bilo šele takrat, ko je dne 11. 11. 2011 prejela sklep o ustavitvi postopka.

Pritožba ni utemeljena.

V skladu z določilom drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99, s spremembami; v nadaljevanju: ZPP), v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP, je pritožbeno sodišče preizkusilo izpodbijani del sklepa v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena tega zakona in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče ni kršilo določb postopka, pravilno in popolno je ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo.

Če stranka zamudi narok ali rok za kakšno pravno dejanje in izgubi zaradi tega pravico opraviti to dejanje, ji sodišče v skladu s 1. odstavkom 116. člena ZPP na njen predlog dovoli, da ga opravi pozneje (vrnitev v prejšnje stanje), če spozna, da je stranka zamudila narok oziroma rok iz upravičenega vzroka. Če se dovoli vrnitev v prejšnje stanje, se po določbi 2. odstavka 116. člena ZPP pravda vrne v tisto stanje, v katerem je bila pred zamudo, in razveljavijo vse odločbe, ki jih je sodišče izdalo zaradi zamude. Nadalje 1. odstavek 117. člena ZPP določa, da se predlog za vrnitev v prejšnje stanje poda pri sodišču, pri katerem bi bilo treba opraviti zamujeno dejanje. Predlog se mora v skladu z 2. odstavkom 117. člena ZPP vložiti v petnajstih dneh od dneva, ko je prenehal vzrok, zaradi katerega je stranka zamudila narok ali rok; če je stranka šele pozneje zvedela za zamudo, pa od dneva, ko je za to zvedela.

Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je 15-dnevi rok za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje pričel teči že 9. 11. 2011, ko se tožeča stranka zaradi bolezni ni udeležila pripravljalnega naroka. Pri tem je pravilno upoštevalo, da bolezen, ki sicer prepreči pristop na narok, ne preprečuje vložitve predloga, pri čemer se je sklicevalo na sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cp 1747/2006. Rok je potekel dne 24. 11. 2011. Zato je pravilno štelo, da je predlog za vrnitev v prejšnje stanje, ki ga je tožnik vložil 28. 11. 2011, prepozen in ga je zavrglo v skladu z določbo 118. člena ZPP, ki določa, da se vrnitev v prejšnje stanje se ne dovoli, če je bil zamujen rok za predlog, da se dovoli vrnitev v prejšnje stanje, ali če je bil zamujen narok, določen na predlog za vrnitev v prejšnje stanje.

Tožnik neutemeljeno navaja, da je pričel rok teči šele takrat, ko mu je bil vročen sklep o umiku tožbe oziroma šele takrat, ko naj bi zdravstveno stanje omogočalo vložitev predloga, to pa naj bi bilo 11. 11. 2011. Ni namreč utemeljenega razloga, da tožnikov pooblaščenec ne bi že 9. 11. 2011 oziroma naslednji dan vložil predloga za vrnitev v prejšnje stanje. Zato ni pravne podlage, po kateri bi bilo mogoče šteti, da je rok pričel teči kasneje.

Za pritožbeno rešitev tudi niso bistvene navedbe o tem, da tožnik ni bil seznanjen s pravnimi posledicami izostanka s pripravljalnega naroka, ker ga na to ni opozorilo sodišče prve stopnje na naroku dne 26. 10. 2011, ko je preložilo pripravljalni narok na dne 9. 11. 2011 in to zapisalo na zapisnik. Tožnik je bil o posledicah izostanka, to je z določbo 2. odstavka 28. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Uradni list RS, št. 2/04 in 10/04; ZDSS-1), ki je določala, da se šteje, da je tožeča stranka umaknila tožbo, če ni prišla na poravnalni narok ali na prvi narok za glavno obravnavo, seznanjen v vabilu na poravnalni narok (list. št. 17). Ker je bil pripravljalni narok preložen na dan 9. 11. 2011, sodišču ni bilo treba posebej ponavljati tega opozorila, saj je šlo za isto procesno dejanje, glede katerega je bil tožnik že pravilno seznanjen s pravnimi posledicami izostanka. Z odločbo U-I-322/11-6 z dne 24. 5. 2012 (Uradni list RS, št. 43/2012) je Ustavno sodišče sicer odločilo, da se drugi odstavek 28. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Uradni list RS, št. 2/04 in 10/04 – popr.) razveljavi, vendar to ne pomeni, da tožniku ni bilo treba vložiti predloga že takrat, ko ni mogel opraviti procesnega dejanja, tudi če je opozorilo na pravne posledice izostanek temeljilo na določbi, ki jo je kasneje Ustavno sodišče razveljavilo.

Pritožbeno sodišče nadalje dodaja, da se tožnik glede nepristopa na narok ne more sklicevati na to, da tožene stranke pred narokom ni bilo na sodišču. Ker pritožbeni razlogi niso podani, niti tisti, na katere je pazilo po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrditi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (1. točka 366. člena ZPP).