Jedro

Podlage za odrekanje pravnega interesa v 274. členu ZPP (v zvezi s

15. členom ZPPSL) po prepričanju pritožbenega sodišča ni.

Pravkar omenjeno določilo ZPP ne daje pooblastila sodišču, da pravni interes predlagatelju odreče. S pravnim interesom v pravu namreč (najsplošneje) razumemo korist, ki jo pričakuje oseba, ki išče pravno varstvo pred sodiščem (prim. Siniša Triva, Velimer Belajec, Mihajlo Dika, GRAANSKO PARNIČNO PROCESNO PRAVO, Zagreb, 1986, stran 111).

Pravni interes je tako značilnost uveljavljanega pravnega varstva, ki jo je treba razumeti z gledišča položaja osebe, ki išče pravno varstvo pred sodiščem. Sodišče pa v okviru presoje v obstoju pravnega interesa le tega ni pooblaščeno podeljevati ali odvzemati.

Iz razlogov izpodbijanegaa sklepa, ki jih je pritožbeno sodišče povzelo zgoraj, izhaja, da je sodišče prve stopnje presojalo o zlorabi procesnih pravic predlagatelja zaradi vloženih predlogov za začetek postopka prisilne poravnave.

Sankcija za zlorabo procesnih pravic je zavrnitev zahteve za pravno varstvo (prim. Marjan Pavčnik, Obligacijski zakonik s komentarjem, Ljubljana, 2003, prva knjiga, stran 115). Vendar pa po prepričanju pritožbenega sodišča o zlorabi procesnih pravic sodišče ne more odločati, ne da bi predlagatelju dalo možnost, da se izjavi o takšnemu stališču sodišča že v postopku pred sodiščem prve stopnje.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne v nov postopek sodišču prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog za začetek postopka prisilne poravnave.

Proti sklepu sodišča prve stopnje vlaga pravočasno pritožbo dolžnik.

V pritožbi uveljavlja pritožbeni razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne uporabe materialnega prava in zmotne ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep spremeni, ali pa naj ga razveljavi in zadevo vrne v postopek sodišču prve stopnje.

Pritožba je utemljena.

Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa sledi, da je sodišče prve stopnje odločitev oprlo na 1. odstavek 274. člena ZPP (v zvezi s 15. členom ZPPSL), ker je predlagatelju "odreklo pravno korist". Pravno korist pa je predlagatelju odreklo zato, ker je ocenilo, da dolžnik vlaga predloge za začetek postopka prisilne poravnave z namenom preprečitve začetka stečajnega postopka.

Podlage za odrekanje pravnega interesa v 274. členu ZPP (v zvezi s

15. členom ZPPSL) po prepričanju pritožbenega sodišča ni. Pravkar omenjeno določilo ZPP ne daje pooblastila sodišču, da pravni interes predlagatelju odreče. S pravnim interesom v pravu namreč (najsplošneje) razumemo korist, ki jo pričakuje oseba, ki išče pravno varstvo pred sodiščem (prim. Siniša Triva, Velimer Belajec, Mihajlo Dika, GRAANSKO PARNIČNO PROCESNO PRAVO, Zagreb, 1986, stran 111).

Pravni interes je tako značilnost uveljavljanega pravnega varstva, ki jo je treba razumeti z gledišča položaja osebe, ki išče pravno varstvo pred sodiščem. Sodišče pa v okviru presoje v obstoju pravnega interesa le tega ni pooblaščeno podeljevati ali odvzemati.

Pritožnik tako smiselno pravilno opozarja na zmotno uporabo 274. člena ZPP (v zvezi s 15. členom ZPPSL). Zato je podana bistvena kršitev določb postopka in s tem razveljavitveni razlog iz 1. odstavka 354. člena ZPP (v zvezi s 15. členom ZPPSL). Pritožbeno sodišče je zato moralo izpodbijani sklep razveljaviti.

Iz razlogov izpodbijanegaa sklepa, ki jih je pritožbeno sodišče povzelo zgoraj, izhaja, da je sodišče prve stopnje presojalo o zlorabi procesnih pravic predlagatelja zaradi vloženih predlogov za začetek postopka prisilne poravnave. Z očitkom, da predlagatelj kopiči predloge za začetek prisilne poravnave zgolj z namenom preprečitve stečajnega postopka nad njim, ne pa z namenom izpolnitve še drugih procesnih predpostavk, katerih namen je omogočanje nadaljnjega postopka prisilne poravnave, sodišče prve stopnje predlagatelju očita, da s predlogi za začetek postopka prisilne poravnave sega čez pravno dopustno mejo pravice do sodnega varstva v okviru predloga za začetek postopka prisilne poravnave. Sankcija za zlorabo procesnih pravic je zavrnitev zahteve za pravno varstvo (prim. Marjan Pavčnik, Obligacijski zakonik s komentarjem, Ljubljana, 2003, prva knjiga, stran 115). Vendar pa po prepričanju pritožbenega sodišča o zlorabi procesnih pravic sodišče ne more odločati, ne da bi predlagatelju dalo možnost, da se izjavi o takšnemu stališču sodišča že v postopku pred sodiščem prve stopnje. Če bo tako sodišče v nadaljevanju postopka prišlo do prepričanja, upoštevaje pri tem pritožbene trditve, da je obravnavani predlog za začetek postopka prisilne poravnave moč šteti za zlorabo procesnih pravic, bo moralo sodišče prve stopnje razpisati narok in na ta način predlagatelju omogočiti, da se s tem stališčem sodišča prve stopnje seznani in nanj argumentirano odgovori. Le tako bo v postopku spoštovana pravica stranke do izjave (smiselna uporaba 5. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZPPSL). V zvezi s samo vsebinsko presojo o zlorabi procesnih pravic pa bi kazalo upoštevati, da predlagatelj pri vložitvi predloga za začetek postopka prisilne poravnave izhaja iz pravno dopustnega abstraktnega upravičenja (prim. 23. člen ZPPSL). Ali predlagateljevo ravnanje v prejšnjih postopkih prisilne poravnave kaže, da presega meje upravičenja, ki mu ga daje zakon v 23. členu ZPPSL, pa bo potrebno presoditi zlasti upoštevaje, (1) da je bil obravnavani predlog za začetek postopka prisilne poravnave vložen neposredno po ustavitvi postopka po prejšnjem predlogu za začetek postopka prisilne poravnave in (2) pojasnilo, ki ga predlagatelj navaja v prid takšnega svojega ravnanja v pritožbi, ali ga bo morebiti še podal v ponovljenem postopku.