Jedro

Ker je bila tožniku brezplačna pravna pomoč odobrena v pravdni zadevi P 405/2002, navedena zadeva pa se je končala z umikom tožbe tožeče stranke, je bila po presoji sodišča odločitev tožene stranke, ki je skladno z določbo tretjega odstavka 34. člena ZBPP s procesnim sklepom odločila o končanju postopka za dodelitev brezplačne pravne pomoči, pravilna in na zakonu utemeljena.

Izrek

1. Tožba se zavrne. 2. Tožnika se oprosti plačila sodnih taks.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijanim sklepom odločila, da se postopek dodelitve brezplačne pravne pomoči prosilca AA, voden pod opr. št. ... konča. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa je navedla, da je bila upravičencu z odločbo št. ... z dne 26. 1. 2004 dodeljena redna brezplačna pravna pomoč v obliki pravnega svetovanja in zastopanja v postopku opr. št. P 405/2002 Okrajnega sodišča v A, izvedba brezplačne pravne pomoči pa je bila zaupana odvetnici BB. Dne 5. 4. 2004 je sodišču odvetnica sporočila, da je v pravdni zadevi P 405/2002 Okrajnega sodišča v A tožeča stranka tožbo zoper AA umaknila, le-ta pa se je z umikom strinjal. Odvetnica je sodišču vrnila tudi napotnico in navedla, da je stroške priglasila v pravdni zadevi in jih v postopku brezplačne pravne pomoči ne bo priglašala. Glede na dejstvo, da se je zadeva, za katero je bila upravičencu dodeljena brezplačna pravna pomoč, končala, je sodišče končalo tudi postopek dodelitve brezplačne pravne pomoči prosilcu v tej zadevi, izrek o stroških pa je odpadel, ker jih odvetnica ni priglasila.

Tožnik v tožbi navaja, da je mu je Stanovanjsko podjetje AAA (samski dom) obračunavalo dvojno najemnino in obratovalne stroške, kljub temu, da z njim ni bila sklenjena nobena pogodba o najemu. Res je, da mu je sodišče odobrilo brezplačno pravno pomoč (odvetnico BB) katero je zaprosil, da od Stanovanjskega podjetja dobi pogodbo, ter podatke o plačilih najemnine in dokazili o tem, kakšna je bila dejanska najemnina za plačilo še za enega stanovalca. Ker tega ni storila, to smatra za kršitev pravic kljub temu, da je bila odvetnica z njegovo zahtevo seznanjena, kar priča tudi dopis, ki mu ga je poslala. Odobren je bil tudi izvedenec, ki ni bil angažiran preko odvetnice. Odvetnici je povedal tudi, da od tega kar je zaprosil v brezplačni pravni pomoči ne bo odstopil, pa je vseeno na sodišče poslala dopis da odstopa od zadeve. Navaja tudi, da ga je stanovanjsko podjetje prisilno izselilo kljub temu, da je bil socialno ogrožen. O vsem navedenem je obvestil sodišče. Odvetnica mu je dala jasno vedeti, da zaradi brezplačne pravne pomoči ne more pričakovati pravične obravnave. Na odvetnico se pritožuje že drugič, prvo pritožbo je podal sodišču v A. Ker mu je sodišče odobrilo brezplačno pravno pomoč meni, da bi odvetnica morala sodišču poslati dokumentacijo Stanovanjskega podjetja, saj imenovano podjetje ne more kršiti pravic stanovalcev, če pa do kršitve pride so sodišču dolžni poslati dokazila. Prosi za nadaljevanje brezplačne pravne pomoči, ter v primeru ugoditve njegovi tožbi tudi dodelitev drugega odvetnika. Istočasno prosi tudi za oprostitev plačila sodnih taks.

Tožena stranka je poslala upravne spise, odgovora na tožbo pa ni posredovala.

Državno pravobranilstvo kot zastopnik javnega interesa je prijavilo udeležbo v tem upravnem sporu.

K 1. točki izreka: Tožba ni utemeljena.

Iz podatkov predloženega upravnega spisa izhaja, da je tožnik toženo stranko dne 24. 12. 2003 zaprosil za dodelitev brezplačne pravne pomoči v zvezi s pravdno zadevo vodeno pri Okrajnem sodišču v A, opr. št. P 405/02, ki jo je sprožila tožeča stranka Stanovanjsko podjetje AAA, zaradi plačila 78.914,00 SIT. Tožnikovi prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči je organ za brezplačno pravno pomoč ugodil z odločbo št. Bpp ... z dne 26. 1. 2004, s katero je med drugim odločil, da se brezplačna pravna pomoč dodeljuje v obliki pravnega svetovanja in zastopanja v postopku opr. št. P 405/2002, ter da se izvedba brezplačne pravne pomoči zaupa odvetnici BB. Iz podatkov upravnega spisa izhaja tudi, da je z navedeno odločbo določena odvetnica, toženi stranki vrnila napotnico z dne 26. 1. 2004 (tako kot to določa tretji odstavek 40.člena ZBPP), ter toženo stranko obvestila, da je v pravdni zadevi P 405/2002 tožeča stranka (Stanovanjsko podjetje BB) tožbo umaknila, tožena stranka (tožnik v tem upravnem sporu) pa se je z umikom strinjal. Iz navedenega dopisa izhaja tudi, da odvetnica stroškov v postopku brezplačne pravne pomoči ni priglasila. Ker je bila tožniku brezplačna pravna pomoč odobrena v pravdni zadevi P 405/2002, navedena zadeva pa se je končala z umikom tožbe tožeče stranke, je bila po presoji sodišča odločitev tožene stranke, ki je skladno z določbo tretjega odstavka 34. člena ZBPP s procesnim sklepom odločila o končanju postopka za dodelitev brezplačne pravne pomoči, pravilna in na zakonu utemeljena. Nadaljevanje postopka brezplačne pravne pomoči bi po presoji sodišča bilo v nasprotju z namenom za katerega je bila dodeljena in ki izhaja iz določbe 1. člena ZBPP.

Glede na navedeno je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/00) kot neutemeljeno zavrnilo.

1.1.1 K 2. točki izreka: Tožnik je ob vložitvi tožbe zaprosil tudi za oprostitev plačila sodnih taks. V skladu s 13. členom Zakona o sodnih taksah (Uradni list RS, št. 14/91,38/96,20/98,70/00-ZST) sodišče v celoti ali deloma oprosti plačila sodnih taks stranko, če bi bila s plačilom sodnih taks občutno zmanjšana sredstva s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani. Predlogu za oprostitev plačila sodnih taks mora stranka predložiti tam navedene listine (zadnje odločbe o dohodnini zase in za družinske člane, potrdilo o svojih dohodkih in dohodkih družinskih članov v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo vloge za oprostitev, potrdilo o premoženjskem stanju). Sodišče je na podlagi potrdila Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, Območna enota B z dne 10. 9. 2004, iz katerega izhaja, da je tožnik v času od 1. 3. 2004 do 31. 8. 2004 prejel pokojnino v neto višini 319.652,50 SIT, ter varstveni dodatek v višini 120.448,00 SIT, drugega premoženja ki bi mu zagotavljalo dohodke pa tožnik ki živi sam nima, ocenilo, da bi bilo s plačilom sodne takse ogroženo njegovo preživljanje, zato je njegovemu predlogu za oprostitev plačila sodnih taks ugodilo.