Jedro

Pritožbeno zatrjevana nezmožnost plačila sodne takse ne opravičuje dejstva, da tožena stranka sodne takse ni plačala, s pritožbo zoper izpodbijani sklep pa ne more ponovno izpodbijati odločitve o taksni oprostitvi.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Tožena stranka sama nosi pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom pritožbo tožene stranke z dne 15.6.2018 (red. št. 29) zoper sodbo Okrožnega sodišča v Krškem, opr. št. 57/2017 z dne 29.1.2018 (red. št. 28) štelo za umaknjeno.

2. Zoper navedeni sklep se je pritožila tožena stranka in sicer iz vseh pritožbenih razlogov. Predlagala je razveljavitev izpodbijanega sklepa. Priglasila je tudi pritožbene stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Kot je bilo pojasnjeno v izpodbijanem sklepu, je bilo o predlogu tožene stranke za oprostitev plačila sodne takse oziroma njeno obročno plačilo že pravnomočno odločeno s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani, I Cpg 888/2019 dne 11.2.2019. Tožena stranka je bila izrecno opozorjena na posledice neplačila sodne takse za pritožbo, česar s pritožbo ne izpodbija. Pritožbeno zatrjevana nezmožnost plačila sodne takse ne opravičuje dejstva, da sodne takse ni plačala, s pritožbo zoper izpodbijani sklep pa ne more ponovno izpodbijati odločitve o taksni oprostitvi. V izpodbijanem sklepu sprejeta odločitev je posledica njene opustitve plačila dolžne sodne takse, po tem, ko njenemu predlogu ni bilo ugodeno, in pravilno temelji na določilu 3. odstavka 105.a člena ZPP.

5. Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe, da je bila toženi stranki odvzeta pravica do sodnega varstva. Plačilo sodne takse za pritožbo zoper sodbo je dopustna procesna predpostavka, katere tožena stranka ni izpolnila. Stranke, katerih premoženjsko stanje ne omogoča plačila sodne takse, imajo realno in učinkovito možnost dostopa do sodišča, saj lahko predlagajo oprostitev plačila sodne takse pod pogojem, da je to s stališča premoženjskega položaja prosilcev upravičeno. V konkretnem primeru je bilo pravnomočno ugotovljeno, da tožena stranka kriterijem iz 11. člena ZST-1 ni zadostila, zaradi česar je bila sodno takso dolžna plačati.

6. Višje sodišče je odgovorilo na pritožbene navedbe, ki so odločilnega pomena (1. odstavek 360. člena ZPP). Ker te niso utemeljene in ker sodišče prve stopnje v zvezi z izpodbijano odločitvijo ni zagrešilo nobene kršitve, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo tožene stranke zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. odstavek 365. člena ZPP).