Jedro

V primeru, da ni podanih drugih konkretnih okoliščin po 1. alineji prvega odstavka 39. člena ZDZdr in sodišče hudo ogrožanje lastnega zdravja veže le na dejstvo odklanjanja zdravljenja, lahko sklep sodišča o prisilnem zdravljenju nadomesti svobodno voljo osebe glede zdravljenja le takrat, kadar ta takšne svobodne volje zaradi narave ali intenzitete duševne motnje v času odločanja sodišča ni sposobna oblikovati, prisilno zdravljenje pa bi njeno zdravstveno stanje izboljšalo.

Izrek

Pritožba se zavrne.

Obrazložitev

1.Po prejemu obvestila Univerzitetne psihiatrične klinike ... (UPK) dne 28. 5. 2024 (list. št. 1) je sodišče prve stopnje zoper osebo s sklepom uvedlo postopek sprejema na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnem primeru, postavilo izvedenko psihiatrične stroke in osebi določilo obvezno zastopanje po odvetniku (list. št. 2). Z izpodbijanim sklepom je osebi omejilo pravico do prisotnosti pri izvajanju dokazov (1. točka izreka) in jo zadržalo na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom UPK najdlje do vključno dne 29. 6. 2024 (2. točka izreka).

2.Pritožnica v pravočasni po pooblaščencu podani pritožbi sklep izpodbija v 2. točki izreka. Navaja, da je sklep v izpodbijanem delu nepravilen in nezakonit. Z navedbami, da je bila pritožnica v času naroka bistre zavesti in zmožna sodelovati ter da v času pridržanja avto ali heteroagresivnosti ni pokazala, smiselno izpodbija ugotovitev, da pri njej ni hudo motena presoja realnosti in sposobnost obvladovanja svojega ravnanja. Izpodbija tudi nadaljnja ugotovljena pogoja z navedbami, da zaradi svoje bolezni ni ogrožala svojega življenja in življenja drugih, niti huje svojega zdravja ali zdravja drugih, ter ni res, da vzrokov ogrožanja ni mogoče odvrniti z milejšimi oblikami pomoči. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, jo odpusti z oddelka pod posebnim nadzorom ter ji odredi drugo primernejšo obliko zdravljenja, podrejeno, da sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Zdravljenje osebe na oddelku psihiatrične bolnišnice pod posebnim nadzorom brez privolitve je skladno s prvim odstavkom 39. člena ZDZdr dopustno, (1) če oseba ogroža svoje življenje ali življenje drugih, ali huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih, ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim, (2) če je ogrožanje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje, (3) in če navedenih vzrokov in ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči. V 53. členu ZDZdr je določeno, da je oseba lahko sprejeta na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve pred izdajo sklepa sodišča, če so podani pogoji iz prvega odstavka 39. člena tega zakona, kadar je zaradi narave duševne motnje osebe nujno potrebno, da se ji omeji svoboda gibanja oziroma preprečijo stiki z okolico, še preden se izpelje postopek za sprejem brez privolitve.

5.Kot izhaja iz podatkov sodnega spisa in ugotovitev sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu, je bila 53 letna pritožnica tretjič sprejeta na zdravljenje v psihiatrično bolnišnico zaradi ponovnega akutnega poslabšanja napredovalega kognitivnega upada v okviru demence, kar je izvedenka opredelila za pravo, hudo in napredujočo duševno motnjo. Bolezenska simptomatika je pri njej izražena do take mere, da je hudo motena njena presoja realnosti in sposobnost obvladovanja svojega ravnanja. Ob ohranjeni pokretnosti ter istočasni krajevni dezorientiranosti ter ob precenjevanju svojih sposobnosti pritožnica ogroža svoje življenje in huje ogroža svoje zdravje v prometu in skrajnih vremenskih okoliščinah. Zaradi nanašalnih blodenj in ljubosumnosti do moža ter obupa nad svojim stanjem bi lahko prišlo do poskusa samomora.

6.Na podlagi zgoraj navedenega dejanskega stanja, ki je podprto z izvedenskimi ugotovitvami in listinami v sodnem spisu, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da so podani pogoji za prisilno zadržanje v UPK. Pritožnica s svojimi ravnanji ogroža svoje življenje in huje ogroža svoje zdravje, takšno ogrožanje pa je posledica hude duševne motnje, zaradi katere ima hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje. Podana sta prva dva pogoja po prvem odstavku 39. člena ZDZdr. Sodišče prve stopnje je odredilo zadržanje za en mesec, kolikor je po mnenju izvedenke potrebno, da bo zaradi ponovne uvedbe zdravil akutna psihotična simptomatika izzvenela. Na podlagi izvedenkinih ugotovitev je pravilno zaključilo, da milejše oblike zdravljenja v tem trenutku niso zadostne, saj pritožnica potrebuje 24 urni nadzor, v milejših oblikah zdravljenja pa zaradi napredovalega kognitivnega upada ni sposobna sodelovati. Podan je tudi tretji pogoj po 39. členu ZDZdr. Sodišče prve stopnje je popolno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo.

7.Pritožnica navedene ugotovitve sodišča izpodbija pavšalno in zgolj z navajanjem le tistih izvedenskih ugotovitev, ki so ji v korist. Spregleda pa, da se je tako ob sprejemu v UPK, kot ob zaslišanju na naroku pokazalo, da je njena presoja realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje hudo motena. Izpovedala je, da je stara 600 let, ni bila časovno orientirana (ni vedela datuma naroka, niti leta), povedala je da živi v A., kar ne drži. Bila je psihomotorično upočasnjena, situacijsko le delno orientirana, v vedenju in govoru pa mestoma dezorganizirana. Pritrditi gre zato sodišču prve stopnje, da ima pritožnica hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje ter zaradi tega ogroža svoje življenje in huje ogroža svoje zdravje. Pritožba je v tem delu neutemeljena. Pritožba pa ni utemeljena niti v delu zavzemanja za milejše oblike pomoči. Sodišče se je pravilno oprlo na izvedenkine ugotovitve, da milejše oblike pomoči ne omogočajo 24 urnega nadzora, kar pritožnica potrebuje zaradi narave duševne motnje.

8.V primeru, da ni podanih drugih konkretnih okoliščin po 1. alineji prvega odstavka 39. člena ZDZdr in sodišče hudo ogrožanje lastnega zdravja veže le na dejstvo odklanjanja zdravljenja,1 lahko sklep sodišča o prisilnem zdravljenju nadomesti svobodno voljo osebe glede zdravljenja le takrat, kadar ta takšne svobodne volje zaradi narave ali intenzitete duševne motnje v času odločanja sodišča ni sposobna oblikovati, prisilno zdravljenje pa bi njeno zdravstveno stanje izboljšalo.2 Ker je izvedenka ugotovila, da ima pritožnica le delni uvid oziroma slab uvid do svojega stanja, ta trenutek o svojem zdravljenju ni sposobna odločati. Prisilno zdravljenje je potrebno zaradi akutnega poslabšanja pritožničine duševne motnje, da se bo izpeljala dodatna diagnostika in uvedla oziroma prilagodila ustrezna medikamentozna terapija.

9.Ker pritožba ni utemeljena, jo je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke 365. člena ZPP3 v zvezi z 42. členom ZNP-1 in prvim odstavkom 30. člena ZDZdr zavrnilo. Odločeno je le o pritožničini pritožbi podani po pooblaščencu. Učinek pravnomočnosti bo nastopil, ko se bo iztekel rok za pritožbo vseh udeležencev, ali ko bo pritožbeno sodišče odločilo o njihovih pritožbah.

-------------------------------

1Sodišče prve stopnje je ugotovilo tudi, da bi pritožnica v domačem okolju ob nepravilnem ravnanju z električnimi aparati in plinom lahko ogrožala življenje in huje zdravje svojih bližnjih. A ker je ta dejstva vezalo na izvedenkine hipotetične ugotovitve (bi lahko ogrožala), jih pritožbeno sodišče ni upoštevalo.

2VSRS sklep II Ips 72/2017.

3Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999 s spremembami.

4Zakon o nepravdnem postopku, Uradni list RS, št. 16/2019.

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o duševnem zdravju (2008) - ZDZdr - člen 39, 39/1, 39/1-1, 53

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.