Jedro

Plačila med toženo stranko in G. d.o.o. ne predstavljajo plačil med Občino ... in toženo stranko in zgolj v teh plačilih bi lahko bil namenski depozit. Tega izvedenec ni ugotovil, čeprav je to ugotavljal na zahtevo tožeče stranke in zato je pritožbeni očitek, da ″je vsem jasno, da se tega ne da ugotoviti″ pritrditev pritožnika samega, da iz poslovne dokumentacije tega sploh ni mogoče z gotovostjo ugotoviti.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

II. Tožeča stranka nosi sama svoje stroške pritožbenega postopka.

III. Tožeča stranka mora toženi stranki povrniti stroške odgovora na pritožbo v znesku 653,31 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi za ves čas zamude.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo I Pg 52/2020 z dne 19. 3. 2021 izreklo: ″I. Zavrne se tožbeni zahtevek tožeče stranke, ki glasi: ″Tožena stranka A. d.o.o., je dolžna plačati družbi S., d.o.o., znesek 32.211,09 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 12. 2. 2016 dalje, ter ji povrniti pravdne stroške z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka roka za prostovoljno izpolnitev, vse v roku 8 dni.″ II. Tožeča stranka je dolžna povrniti pravdne stroške toženi stranki v višini 5.092,22 EUR v roku 15 dni od prejema te sodne odločbe, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začno teči prvi dan po izteku roka za prostovoljno izpolnitev do plačila.″ Dejstva zatrjevana pred sodiščem prve stopnje

2. Iz obrazložitve izpodbijane sodbe izhajajo naslednje trditve pravdnih strank: (-) tožeča stranka je izvajala kamnoseška dela na projektu "Revitalizacija mestnega trga v Z.", ki ga je kot javno naročilo razpisala Občina ... kot investitor, pri čemer je bila tožena stranka glavni izvajalec navedenih del, izvajalec na projektu je bila tudi družba G. d.o.o., s katerim je tožeča stranka sklenila Pogodbo za izvedbo kamnoseških del; (-) tožeča stranka je po zaključku del izstavila G. d.o.o. račun št. 4000100/MRP/2015 z dne 30. 9. 2015 v vrednosti 131.518,77 EUR (brez DDV), G. d.o.o. je račun potrdila za znesek 99.307,68 EUR in zavrnila za znesek 32.211,09 EUR; (-) tožeča stranka stranka je štela, da je zavrnitev plačila neutemeljena, ker pa z G. d.o.o. ni mogla rešiti zapleta, se je obrnila na investitorja Občino ..., naj ji direktno plača sporni znesek 32.211,09 EUR, saj je Občina ... ta znesek deponirala pri toženi stranki z navodilom, da naj znesek plača tožeči stranki, ko bo ta rešila spor z družbo G. d.o.o. in Občina je z dopisom z dne 4. 1. 2016 pozvala toženo stranko, naj deponirani znesek plača tožeči stranki; (-) tožena stranka tega ni storila, tako da tožeča stranka s to tožbo zahteva, da ji tožena stranka plača znesek 32.211,09 EUR, ki ga je prejela s strani investitorja za tožečo stranko in ga kljub naročilu investitorja tožeči stranki ni plačala; (-) tožeča stranka je izrecno navedla, da terjatev vtožuje skladno z določili Obligacijskega zakonika (OZ) o nakazilu (člen 1035 in naslednji), pri čemer ima tožeča stranka kot prejemnik nakazila pravico zahtevati od nakazanca, da nakazilo izpolni, nadalje gre za neupravičeno pridobitev (člen 190 OZ in naslednji), ker tožena stranka neupravičeno in brez pravne podlage zadržuje sredstva, ki pripadajo tožeči stranki, s takšnim protipravnim ravnanjem tožene stranke je tožeči stranki prizadejana škoda, ki se kaže najmanj v višini izpada sredstev v iztoževani višini, poleg tega pa odklanjanje plačila pomeni dejanje, ki ima znake kaznivega dejanja poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja po 209. čl. KZ-1; (-) tožeča stranka je poudarila, da ne vtožuje zahtevka iz podizvajalske pogodbe, sklenjene z družbo G. d.o.o., ker je investitor Občina ... plačilo izvršila s tem, da je najprej sredstva deponirala pri toženi stranki, nato pa toženi stranki naročila, naj jih sprosti v korist tožeče stranke in tako ni razloga, da bi tožeča stranka še enkrat zahtevala plačilo od Občine; (-) tožena stranka je ugovarjala pasivno legitimacijo, ker tožeči stranki dejansko nič ne dolguje in ni vzpostavljeno pravno razmerje v smislu asignacije, pri čemer je upoštevati, da je zakoniti zastopnik občine župan in zgolj on bi lahko pooblastil sedaj pravdni stranki za plačilo, ne more pa to biti direktor občinske uprave občine ..., zato elektronsko sporočilo z dne 4. 1. 2016, ki naj bi ga napisal R. M., direktor občinske uprave, ne more biti zavezujoče in od tožene stranke tožeča stranka ne more terjati plačila na tej pravni podlagi; (-) kot je trdila tožena stranka, pa je bistveno, da Občina ... vtoževani znesek ni deponirala pri toženi stranki do razrešitve spora med tožečo stranko in G. d.o.o. in tožena stranka ni prejela zneska 32.211,09 EUR za tožečo stranko, torej ne zadržuje sredstev tožeče stranke in ni o neupravičeno obogatena; (-) tožena stranka je še pojasnila, da je z Občino ... zaključila projekt, kar je razvidno tudi iz končne situacije štev. 713-2015 z dne 29. 9. 2015 in poplačala vse podizvajalce, kot je bila po medsebojnih pogodbah zavezana, prav tako je G. d.o.o. dne 15. 10. 2015 izdala končno situacijo S 118/2015. Posebne procesne okoliščine v zadevi

3. Tožeča stranka je pojasnila, da je med pravdo 15. 1. 2018 sklenila pogodbo o prenosu terjatev in obveznosti, s katero je vtoževano terjatev prenesla (cedirala) na družbo S. d.o.o. in predlagala modifikacijo tožbenega zahtevka tako, da zahteva plačilo vtoževanega zneska v korist družbe S. d.o.o. Tožena stranka ni pristala na spremembo tožbe niti na vstop novega tožnika v pravdo. Skladno s 190. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki določa, če katera od strank odtuji stvar ali pravico, o kateri teče pravda, to ni ovira, da se pravda med istima strankama ne dokonča, je sodišče prve stopnje dopustilo spremembo tožbenega zahtevka s sklepom z dne 25. 1. 2016 I Pg 154/2016, ki je postal pravnomočen, saj se nobena izmed strank ni pritožila zoper sklep.

4. Sodišče prve stopnje je še povzelo, da je v predmetni zadevi že odločilo s sodbo I Pg 154/2016 z dne 25. 1. 2018, ki pa je bila s sklepom Višjega sodišča v Celju Cpg 95/2018 z dne 17. 10. 2018 razveljavljena ter vrnjena sodišču prve stopnje v ponovno odločanje z navodilom, da v ponovljenem postopku izvede še dokaz z izvedencem finančne stroke, ki je potreben za popolno razjasnitev dejanskega stanja. Temu je sodišče prve stopnje sledilo in ponovno odločilo s sodbo I Pg 434/2018 z dne 10. 9. 2019, ki pa je bila s sklepom Višjega sodišča v Celju Cpg 180/2019 z dne 8. 1. 2020 ponovno razveljavljena ter vrnjena v ponovno odločanje z ugotovitvijo, da je sodišče prve stopnje s tem, ko ni ugodilo predlogu tožeče stranke, da se izvedensko mnenje izvedenca finančne stroke dopolni še z analizo vseh nakazil in prejemkov Občine ... toženi stranki v obdobju od 29. 9. 2015 do 4. 1. 2016, tožečo stranko prikrajšalo v pravici do polne izjasnitve v postopku in storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. V tretjem sojenju je sodišče prve stopnje vnovič sledilo navodilom višjega sodišča in v ponovljenem postopku dopolnilo dokazni postopek še s pridobitvijo dopolnilnega izvedenskega mnenja izvedenca finančne stroke, ki je podal analizo vseh nakazil in prejemkov Občine ... toženi stranki v obdobju od 29. 9. 2015 do 4. 1. 2016 ter tudi po dopolnitvi izvedenskega mnenja ugotovil, da ugotovitve iz dopolnitve izvedenskega mnenja ne spreminjajo ugotovitev iz prvotnega mnenja.

Presoja sodišča prve stopnje

5. Sodišče je povzelo, da tožeča stranka vtožuje plačilo zneska 32.211,09 EUR s pp na različnih pravnih podlagah in sicer na podlagi določil Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) o nakazilu (člen 1035 OZ), na podlagi določil o neupravičeni pridobitvi (190. člen OZ) in na podlagi odškodninske odgovornosti zaradi protipravnega ravnanja tožene stranke (131. člen OZ), očita pa tudi izvršitev kaznivega dejanja po 209. člen KZ-1, ker odklanjanje plačila pomeni dejanje, ki ima znake kaznivega dejanja poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja.

6. Sodišče prve stopnje je ugotovilo naslednje dejansko stanje in razsodilo: (-) med pravdnima strankama ni sporno, da je tožeča stranka izvajala kamnoseška dela na projektu ″Revitalizacija mestnega trga v Z.″, ki ga je kot javno naročilo razpisala Občina ..., pri čemer je tožena stranka bila glavni izvajalec del na tem objektu, kot to izhaja iz pogodbe št. 430-15/2014 z dne 1. 12. 2014, izbrana je bila kot najugodnejši ponudnik v skladu z določili Zakona o javnem naročanju na javnem razpisu za javno naročilo ″Revitalizacija mestnega trga v Z.″, kot pooblaščeni predstavnik naročnika (občine ...) po tej pogodbi je bil določen A. D., pooblaščena predstavnica tožene stranke pa je bila zakonita zastopnica M. G., iz aneksa št. 1 k pogodbi med Občino ... in toženo stranko izhaja, da je bil tožnik nominirani podizvajalec, nominirala ga je družba G. d.o.o., ki je bila eden izmed izvajalcev na projektu in sicer pogodbeni partner tožene stranke; (-) da je tožeča stranka z G. d.o.o. sklenila pogodbo za izvedbo kamnoseških del v sklopu javnega naročila Revitalizacija mestnega trga v Z. z dne 29. 5. 2015 in za opravljena dela izstavila G. d.o.o. račun št. 4000100/MRP/2015 z dne 30. 9. 2015 v vrednosti 131.518,77 EUR (brez DDV), G. d.o.o. je navedeni račun potrdila za znesek 99.307,68 EUR, zavrnila pa za znesek 32.211,09 EUR in zahtevala izstavitev dobropisa; (-) potrditve spornega zneska z G. d.o.o. tožeča stranka ni uspela doseči in z dopisom z dne 3. 11. 2015 se je tožeča stranka kot nominirani podizvajalec obrnila tudi na Občino ... kot končnega plačnika del v zvezi z zapletom glede izplačila po končni situaciji zahtevala direktno plačilo spornega zneska v skladu z Zakonom o javnih naročilih (ZJN-2) in pogodbo; (-) da je Občina ... nedvomno skušala med tožečo stranko in družbo G. d.o.o. posredovati na ta način, da je apelirala na toženo stranko, da se razreši nastalo sporno razmerje v zvezi z izplačilom po končni situaciji tožeče stranke, vendar do razrešitve spora med tožečo stranko in G. d.o.o. glede potrditve končne situacije (za sporni znesek 32.211,09 EUR) ni prišlo; (-) da iz e- maila občine ... z dne 4. 1. 2016, ki ga je poslal R. M., direktor občinske uprave in za katerega tožeča stranka zatrjuje, da predstavlja nakazilo, izhaja: ″da investitor Občina ... in nadzorni projekta naročata toženi stranki, da tožniku sprosti zadržani znesek, ki je deponiran pri toženi stranki, ob sočasni izdaji pisne izjave tožeče stranke, da po prejemu spornega zneska nima nobenih terjatev več iz naslova tega projekta″; (-) da R. M. ni bil po pogodbi 430-15/2014 skrbnik tega projekta za občino ..., skrbnik projekta po pogodbi je bil A. D., zato R. M. ni imel pooblastila Občine ... za dajanje nakazila v smislu 1035. člena OZ, prav tako tudi D. T., sicer zaposlen pri toženi stranki kot vodja navedenega projekta, ni imel pooblastila za sprejem tega nakazila, saj ni imel nobenih pooblastil v finančnem smislu; (-) e- mail z dne 4. 1. 2016 ne more predstavljati nakazila oziroma naloga v smislu 1035. člena OZ, Občina pa ni mogla plačati tožeči stranki (podizvajalcu), ker njegove končne situacije oziroma računa predhodno ni odobrila oziroma potrdila G. d.o.o. kar izhaja tudi iz izvedenskega mnenja izvedenca ekonomske stroke B. O., ki je potrdil, da iz knjigovodskih dokumentov, ki jih je preveril, ne izhaja, da bi Občina ... pri toženi stranki deponirala znesek 32.211,09 EUR za tožečo stranko (točka III. izvedenskega mnenja na listna številka 98), enako pa izhaja iz dopolnitev izvedenskega mnenja; (-) da sporni znesek s strani Občine ni bil nakazan toženi stranki niti kot nakazilo v smislu 1035. člena OZ, niti ni bil dan v hrambo za poplačilo tožeči stranki; (-) Občina ... je sporni znesek 32.211,09 EUR nakazala toženi stranki A. d.o.o. kot plačilo obveznosti iz njene končne situacije v višini 1.117.121,24 EUR, kar je potrdil izvedenec v svojem izvedenskem mnenju, dopolnitvi izvedenskega mnenja, v odgovorih na pripombe tožeče stranke in na dopolnitvi na glavnih obravnavah; (-) tožeča stranka je prejela plačilo nespornega dela računa v znesku 99.307,68 EUR z nakazilom dne 29. 10. 2015 v višini 89.376,91 EUR in dne 18. 11. 2015 v znesku 9.930,77 EUR, sporni znesek 32.211,09 EUR pa je ostal po končni situaciji tožeče stranke izstavljene družbi G. d.o.o. z dne 30. 9. 2015 nepriznan in neplačan; (-) da je tožena stranka je prejela plačilo (vključujoč tudi sporni znesek 32.211,09 EUR) s strani investitorja Občine ... na podlagi izstavljene končne situacije za opravljena dela na objektu, kot potrjuje tudi izvedensko mnenje in dopolnitev, ko izvedenec ugotavlja, da je Občina ... sporni znesek 32.211,09 EUR nakazala toženi stranki A. d.o.o. s plačilom obveznosti iz končne situacije v višini 1.117.121,24 EUR in sicer kot sestavni del zneskov plačil v višini 849.292,48 EUR (90%) dne 29. 10. 2015 in v višini 94.365,83 EUR (10 %) dne 18. 11. 2015, kar skupaj znaša 943.658,31 EUR; (-) da iz izvedenskega mnenja nadalje izhaja, da je tožena stranka plačala družbi G. d.o.o. vse fakture prejete od družbe G. v zvezi z deli za investitorja Občina ... pri projektu Revitalizacija mestnega trga in je družba G. d.o.o. prejela sporni znesek (32.211,09 EUR), ki je bil vsebovan v končni situaciji izstavljeni družbi A. d.o.o. v višini 216.179,50 EUR dne 30. 9. 2015, poravnan z medsebojnimi poboti terjatev in obveznostmi v znesku 61.205,48 EUR dne 11. 12. 2015, v znesku 51.823,19 dne 6. 11. 2016 in v znesku 3.843,17 EUR dne 20. 11. 2016, medtem ko je e-mail, ob upoštevanju prejšnjih zaključkov, šteti zgolj kot poskus posredovanja investitorja, da tožena stranka kot pogodbeni partner družbe G. d.o.o. vpliva na razrešitev spornega razmerja med tožečo stranko in njenim pogodbeni partnerjem družbo G. d.o.o. za sporni znesek 32.211,09 EUR; (-) tožeči stranki, čeprav je bila nominirani podizvajalec, se ni moglo izvršiti direktno plačilo na podlagi določil ZJN-2 in pogodbe, ker končna situacija s strani G. d.o.o. ni bila potrjena; (-) iz izvedenskega mnenja in njegove dopolnitve izhaja, da Občina ... pri toženi stranki ni deponirala zneska 32.211,09 EUR za tožečo stranko in tako je z gotovostjo zaključiti, da Občina ... toženi stranki ni mogla iz tega naslova podati nakazila v smislu 1035. člena OZ, zato je tožbeni zahtevek na tej pravni podlagi neutemeljen; (-) ker sporna sredstva, ki jih tožeča stranka vtožuje v tem postopku niso bila deponirana pri toženi stranki za tožečo stranko, ne gre za neopravičeno zadržanje sredstev brez pravne podlage s strani tožene stranka, tožena stranka je poravnala vse svoje obveznosti do družbe G. d.o.o., kar potrjuje pridobljeno izvedensko mnenje in torej tožena stranka ne zadržuje neopravičeno nobenih sredstev in tožeča stranka do izplačila navedenega zneska tudi na podlagi določil o neopravičeni pridobitvi po določbi 190. člena OZ ni upravičena; (-) tožeča stranka vtožuje terjatev tudi na podlagi odškodninske odgovornosti po 131. členu OZ, ki določa, kdor povzroči drugemu škodo, jo je dolžan povrniti, če ne dokaže, da je škoda nastala brez njegove krivde; (-) za odškodninsko odgovornost morajo biti izpolnjene naslednje predpostavke odškodninske odgovornosti: protipravno ravnanje, škoda in vzročna zveza, ter odgovornost za škodo; (-) da protipravnega ravnanja tožene stranke v konkretnem primeru ni mogoče ugotoviti, saj tožena stranka ni prejela spornega zneska niti kot nakazila za tožečo stranko, niti kot deponiranega zneska za tožečo stranko, temveč kot plačilo za opravljeno delo na objektu na podlagi izstavljene končne situacije, svoje pogodbene obveznosti do G. d.o.o. pa je tožena stranka tudi v celoti izpolnil, tako da tožena stranka ni zadrževala spornih sredstev; (-) odškodninska odgovornost tožene stranke ni podana,saj niso izpolnjeni vsi elementi odškodninske odgovornosti, ki morajo biti podani kumulativno in je na tem temelju tožbeni zahtevek neutemeljen; (-) ker ni neutemeljenega zadrževanja denarnega zneska, tudi ni znakov kaznivega dejanja po 209. čl. KZ-1; (-) glede na vse ugotovljeno, je bilo tožbeni zahtevek v celoti zavrniti kot neutemeljen.

Pritožbene navedbe

7. Tožeča stranka je zoper sodbo po svojem pooblaščencu vložila pravočasno pritožbo iz pritožbenih razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava po 338. členu ZPP. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo pa spremeni tako, da se ugodi tožbenemu zahtevku tožeče stranke oziroma podredno, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v ponovno obravnavo sodišču prve stopnje.

8. Pritožba najprej navaja, da je pritožbeno sodišče v sklepu Cpg 180/2019 z dne 8. 1. 2020, v zvezi z dokazno oceno, pojasnilo, da je potrebno mail z dne 4. 1. 2016 tudi ponovno dokazno oceniti v smeri trditev tožeče stranke, da je Občina ... kot investitor naložila toženi stranki kot glavni pogodbeni partnerici da poplača tožečo stranko, ker je nesporno, da je občina kot investitorka vtoževani znesek plačala, saj je bil zajet v njenih situacijah in na podlagi situacij, ki jih je izvajalec G. d.o.o. izstavil toženi stranki, pri tem pa je slednji toženi stranki zaračunal dela, katerih plačilo je v razmerju s tožečo stranko štel za sporna. Tožeči stranki ni dokazano, da vtoževanih del ne bi opravila, le plačanih ni dobila, plačane pa mora dobiti iz vsote, ki jo je plačala investitorka (22. točka obrazložitve inštančnega sklepa). Nadalje je bilo po oceni tožeče stranke ključno napotilo pritožbenega sodišča v 23. točki obrazložitve sklepa, da bo moralo sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku ugotavljati, ali je investitorka naročila toženi stranki, da plača tožeči stranki, čeprav nista bili v neposrednem pogodbenem razmerju, sta pa obe dela izvajali v okviru istega projekta.

9. Pritožba trdi, da je to sporno vprašanje sodišče prve stopnje presodilo na očitno napačen, neprepričljiv in nelogičen način ter na podlagi nerazumne argumentacije, ki odstopa od procesne obveznosti sodišča iz 8. člena ZPP, po katerem mora sodišče o tem, katera dejstva se štejejo za dokazana, odločiti po svojem prepričanju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka.

10. Kot posebej sporen in problematičen tožeča stranka označuje poskus relativizacije pomena maila Občine ... z dne 4. 1. 2016. Sodišče prve stopnje namreč v 26. točki obrazložitve izpodbijane sodbe celo zapiše, da je pri tem mailu šlo ″za pomoč občine pri rešitvi nastale situacije, da bi pogodbeni partnerji vendarle rešili medsebojna nesoglasja v skladu s pogodbenimi razmerji, saj so bila v končni fazi vsa dela opravljena in objekt predan investitorju ter zaključen″. Pripisovanje takšnega pomena sporočilu pristojnih oseb pri udeležencih gradnje je milo rečeno neresno in naivno, zato ne more vzdržati resne pravne presoje.

11. V nadaljevanju pritožba povzema pisne dokazne listine, elektronsko korespondenco med D. T., vodjem projekta oziroma gradbišča pri toženi stranki in direktorjem občinske uprave Občine ... R. M. in izpovedbe prič in trdi, da s tem, ko je sodišče prve stopnje pomen maila z dne 4. 1. 2016 relativiziralo s stališčem, da bi naj šlo za pomoč občine pri rešitvi nastale situacije, da bi pogodbeni partnerji vendarle rešili medsebojna nesoglasja v skladu s pogodbenimi razmerji, saj so bila v končni fazi vsa dela opravljena in objekt predan investitorju ter zaključen, ni moglo odpraviti ključne razumske dileme, zakaj naj bi v mailih med D. T. in R. M. pisalo, da je občina deponirala pri toženi stranki sredstva za tožečo stranko in da je občina naročila, naj se ta sredstva plačajo tožeči stranki, če to ne bi bilo res. Prav tako ni odpravilo suma, da je s sedanjim knjigovodskim stanjem nekaj narobe, ker se časovni vrstni red nekaterih situacij in plačil ne ujema oziroma je precej ″nenavaden″.

12. Pritožba trdi, da je sodišče prve stopnje zaradi zmotnega tolmačenja pomena maila z dne 4. 1. 2016 materialnopravno zmotno zaključilo, da ni šlo za nakazilo v smislu 1035. člena OZ. Skrbna in skladna dokazna ocena namreč ne more pripeljati do drugačnega rezultata.

13. Tako pritožba uveljavlja, da je sodišče prve stopnje zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja zmotno uporabilo materialno pravo glede pomena korespondence in izjav predstavnikov udeležencev projekta, saj je razlaga tako nelogična in neskladna, da jo je mogoče označiti s samovoljnostjo in arbitrarnostjo. Po razumevanju pritožbe bi moralo sodišče prve stopnje s skladno in logično razlago ključnega dokaza (maila z dne 4. 1. 2016) priti do povsem drugačnega rezultata, saj tudi zaslišanja prič v zvezi s tem dokazom logično-razumsko niso mogla utemeljiti razlage, kot jo je zavzelo sodišče prve stopnje. Sodišče prve stopnje bi torej moralo že na tej podlagi zaključiti, da je tožbeni zahtevek utemeljen, s tem pa tudi uresničiti napotila in stališča pritožbenega sodišča iz 22. in 23. točke obrazložitve sklepa z dne 8. 1. 2020. 14. Pritožba navaja, da je kljub jasnosti sporočil in izpovedb tožeča stranka že v prvem postopku vztrajala, da je treba z izvedencem preveriti, kako so potekala plačila med udeleženci posla in kako so bila poknjižena. Enako se je tožeča stranka zavzemala v drugem sojenju. Tudi v drugem ponovljenem postopku je bil angažiran izvedenec ekonomske stroke B. O., ki je (na kratko povzeto) ugotovil, da se vknjižbe plačil na relaciji Občina ... - .A. - G., povsem skladajo in da le-te ne izkazujejo, da bi Občina deponirala kakšen znesek pri toženi stranki za namen direktnega plačila tožeče stranke. V dopolnitvi izvedenskega mnenja z dne 7. 7. 2020 je pojasnil, da ugotovitve iz dopolnitve mnenja ne spreminjajo ugotovitev iz prvotnega mnenja z dne 5. 4. 2019, da je občina ... sporni znesek 32.211,09 EUR nakazala toženi stranki A. d.o.o. s plačilom obveznosti iz končne situacije v višini 1,117.121,24 EUR, in sicer kot sestavni del zneskov plačil v višini 849.292,48 EUR dne 29.10.2015 in v višini 94.365,83 EUR dne 18. 11. 2015. Pritožba izpostavlja, da tožeča stranka odkrito pove, da je bilo udeležencem tega gospodarskega spora, kot tudi sodišču, najbrž jasno, da sodni izvedenec v knjigovodski dokumentaciji občine ... ne bo našel dokumenta oziroma nakazila z opisom namena npr. ″deponirana sredstva investitorja za M.″ ali ″deponirana sredstva občina ... - A. - M.″ ali kaj podobnega. Več kot očitno je namreč, da so sporna sredstva, ki jih je občina ... nakazala toženi stranki za poplačilo tožeče stranke zajeta (skrita) v drugih nakazilih občine na račun tožene stranke, pri čemer je bilo potrebno v pravdi ugotoviti, kje se ta sredstva ″skrivajo″. Nadalje bi moralo biti sodišču prve stopnje prezentno, da v dokaznem postopku ne bo moglo - pa četudi bi vse izgledalo tako idealno, kot kažejo knjigovodske listine - mimo dejstva, da je občina ... znesek 32.211,09 EUR, ki ga sicer G. d.o.o. pri končni situaciji M. d.o.o. ni priznal, vendarle nakazala toženi stranki, sprva z napotilom, naj ga hrani, dokler G. in M. ne rešita ta problem, nato pa v e-mailu z dne 4. 1. 2016 odredila, naj tožena stranka ta znesek tudi brez tega nakaže M. Tako tudi iz dopolnitve izvedenskega mnenja ni bilo mogoče ugotoviti, kje je s knjigovodskega vidika razvidno, da naj bi G. ne priznal oziroma, da naj bi zadržal sporni znesek 32.211,09 EUR in da tega zneska posledično ne bi priznala tudi tožena stranka in nato občina ..., zaradi česar dela tožeče stranke niso bila plačana po liniji občina ... - tožena stranka - G. Glede na dokazno stanje v spisu se je torej izkazovalo, da je povsem mogoče bodisi, da je znesek 32.211,09 EUR zajet v katerih drugih nakazilih (in, jasno, ni označen kot deponirana sredstva za M.), ali pa to preprosto ni bilo zavedeno v poslovnih knjigah.

15. Pritožba nadalje pojasni, da se je ob priliki dopolnilnega zaslišanja izvedenca na obravnavi dne 19. 3. 2021 pokazalo, da bi izvedenec lahko podal jasen odgovor na vprašanje, v katerem ob pobotov (tj. ali z dne 11. 12. 2015, ali z dne 6. 11. 2016 ali z dne 20. 11. 2016) bi lahko bil zajet sporni znesek. V šesti vrstici na 3. strani prepisa zvočnega posnetka je povedal: ″Ja, bom našel.″, nato pa na nadaljnje vprašanje, ali je možno ugotoviti, za konkretni sporni znesek, katerega dne, s katero kompenzacijo je bil zajet, najprej povedal, da misli, da ne, nato pa je ta vprašanja ustavilo sodišče, da to naj ne bi bilo predmet dopolnitve, odgovor sodnega izvedenca je sicer v nasprotju z njegovim zaključkom v dopolnilnem izvedenskem mnenju, da je občina ... plačala toženi stranki sporni znesek pri nakazalih z dne 29. 10. 2015 (v znesku 849.292,48 EUR) in 18. 11. 2015 (v znesku 94.365,83 EUR).

16. Pritožba pove, da je tožeča stranka zaradi vsega navedenega predlagala še izdelavo dopolnilnega mnenja s predlogom, da poda odgovor na vprašanje, v katerem od pobotov, navedenih v točki IV. osnovnega mnenja na 7. strani je bil zajet sporni znesek, glede na predhodno ugotovitev, da bi lahko bil sporni znesek plačan s strani tožene stranke družbi G. d.o.o. s poboti z dne 11. 12. 2015, 6. 11. 2016 in 20. 11. 2016. Sodišče prve stopnje je ta dokazni predlog zavrnilo. Tožeča stranka je takoj uveljavljala bistveno kršitev postopka v smislu 286.b člena ZPP.

17. Kot je razvidno iz obrazložitve izpodbijane sodbe (točka 13 obrazložitve), je sodišče prve stopnje menilo, da je izvedenec v celoti in popolno pojasnil, na kakšen način so potekala plačila med pravdnima strankama in da iz knjigovodskih dokumentov in pregleda nakazil ne izhaja, da bi naj Občina ... pri toženi stranki deponirala znesek 32.211,09 EUR za tožečo stranko.

18. Pritožba takšni argumentaciji nasprotuje in izpostavlja dogajanje na naroku z dne 19. 3. 2021, ki ga pritožba označuje kot kršitev pravice do dokazovanja. Po tem, ko je sodišče na naroku dodatno zaslišalo sodnega izvedenca B. O., je želel pooblaščenec podati dokazni predlog za dopolnitev izvedenskega mnenja in ga obrazložiti. Razpravljajoča sodnica je pooblaščencu dejala, da ima na voljo samo en stavek (!). Ko je pooblaščenec obrazlagal dokazni predlog, ga je sodišče zaustavilo z besedami, da so že vse navedbe v tožbi in pripravljalnih vlogah. Tudi po tem, ko je pooblaščenec vztrajal, da želi dokazni predlog utemeljiti in obrazložiti, ga je sodnica ustavila in zavrnila dokazni predlog, v zvezi s čimer je pooblaščenec uveljavljal absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka. Pooblaščenec tožeče stranke je z začudenjem in razočaranjem sprejel držo razpravljajoče sodnice, saj je menil, da je postopanje preuranjeno. Po razumevanju pooblaščenca je glavna obravnava namenjena obravnavi dejstev, pomembnih za odločitev o tožbenem zahtevku. Po tem, ko je izveden dokaz z zaslišanjem sodnega izvedenca, ima stranka pravico predlagati dodatno izvedenstvo, če meni, da je katero od pravno pomembnih vprašanj spora ostalo neraziskano ali nerazčiščeno. ZPP stranko izrecno napotuje, da dokazni predlog ustrezno obrazloži in utemelji, zato ne more biti sprejemljiva drža sodišča, ki pooblaščencu vnaprej pove, da mu dovoli le en stavek. S tem je stranka prikrajšana, da izvršuje svojo zakonsko dolžnost substanciranja dokaznih predlogov na eni strani in pravico do dokazovanja na glavni obravnavi na drugi strani. Razpravljajoča sodnica je dajala vtis, da je o zadevi odločena še preden je pooblaščenec začel z diktiranjem predloga. Vendar pa je dolžnost sodišča, da vsaj navzven daje videz, da je odprto za predloge, stališča, teze in ugovore strank, saj sicer postopek predstavlja le privid sojenja (gre za t.i. zunanji videz nepristranskosti). Na tem mestu tožeča stranka izrecno pojasnjuje, da izločitve sodnice ni predlagala, saj je dolžna verjeti v nepristranskost sodišča, pooblaščenec pa skrbeti za utrjevanje zaupanja strank v sodišča. Vendar pa je z vidika vodenja glavne obravnave (ki predstavlja srce dokaznega postopka) nujno, da sodišče strankam dovoli, da svoje predloge utemeljijo in obrazložijo in to ne le zato, ker stranke k temu napotuje in zavezuje ZPP, pač pa zlasti zato, da sodišče predloge strank sliši, svoje morda že oblikovano mnenje ponovno pretrese in na tej podlagi ponovno preverja svoje stališče o zadevi. S tem, ko je razpravljajoča sodnica pooblaščencu že v uvodu povedala, da mu dovoli le en stavek, da utemelji dokazni predlog, zgornji postulat ni bil uresničen. Pooblaščenec tožeče stranke je podpisal zapisnik, saj šteje, da je nedostojno, da bi ročno pisal po zapisniku (ki je prvenstveno izdelek sodišča) oz. da bi odklonil podpis zapisnika. Prav tako se pooblaščenec na sodišču nima navade prepirati s sodnikom. Vendar pa pooblaščenec opozarja, da na naroku dne 19. 3. 2021 ni imel možnosti svojega dokaznega predloga za dopolnitev izvedenskega mnenja ustrezno obrazložiti in utemeljiti, saj mu je bila beseda omejena. Zato je pooblaščenec zlasti v luči zagotavljanja pravice stranke do izjave in do utemeljitve svojih predlogov, dne 22. 3. 2021 podal še pisno vlogo, s katero je v pisni obliki podal obrazložitev svojega dokaznega predloga za dopolnitev izvedenskega mnenja z vsebino, kot jo je želel podati na naroku. Do te pripombe se sicer sodišče prve stopnje v sodbi ni dotaknilo niti z besedo.

19. Pritožba meni, da je glede na izpoved sodnega izvedenca na naroku dne 19. 3. 2021 v zvezi z vprašanjem, v katerem od pobotov oziroma kompenzacij bi naj bil zajet sporni znesek (32.211,09 EUR), glede na to, da so bile na relaciji A. d.o.o. - G. d.o.o. izvršene tri kompenzacije razumno predlagala dopolnitev izvedenskega mnenja na način, da sodni izvedenec poskusi natančno definirati, v katerem od pobotov je bil zajet sporni znesek. Tudi po tem, ko je pooblaščenec vztrajal, da sodišče ne more vnaprej vedeti, kakšna bosta vsebina in obrazložitev dodatnega dokaznega predloga in da v vlogah ne more biti to, kar smo danes slišali, sodnica pooblaščencu ni dovolila, da razvije misel in obrazloži dokazni predlog.

20. Pritožba meni, da je zgoraj navedeno pomembno iz dveh razlogov, in sicer najprej zato, ker sodišču doslej še ni bil predložen noben dokaz, ki bi dokazoval, da je ta znesek resnično zajet v kateri od treh kompenzacij (in ostaja neznano, ali je izvedenčeva ugotovitev, da je bil sporni znesek predmet pobotov), drugič pa zato, ker je glede na datume pobotov (11. 12. 2015, 6. 11. 2016 in 20. 11. 2016) ključnega pomena za presojo odškodninske odgovornosti tožene stranke ugotoviti, v katerem pobotu je bil znesek eventualno zajet, saj je tožena stranka investitorju (Občina ...) že dne 17. 12. 2015 (e-mail v spisu) posredovala izrecen poziv k opredelitvi, ali se torej toženi stranki naroča, da tožeči stranki sprosti sporni znesek, ki je deponiran pri toženi stranki. Občina ... je v e-mailu z dne 4. 1. 2016 to tudi potrdila in toženi stranki izrecno naročila, da tožeči stranki sprosti zadržani znesek, ki je deponiran pri toženi stranki. Glede na to, da je tožeča stranka tako v tožbi, kot v pripravljalnem spisu z dne 27. 7. 2016, poleg ostalih pravnih podlag vtoževanega zahtevka izrecno uveljavljala tudi odškodninsko podlago zahtevka, je sporno dejstvo o datumu pobota, v katerem bi naj bil zajet sporni znesek, ključnega pomena za presojo odškodninske odgovornosti tožene stranke. Če je ta namreč od dne 4. 1. 2016 dalje imela izrecno navodilo investitorja, da deponirani znesek plača tožeči stranki, potem je ravnala protipravno, da je ta znesek zajela v katerega od kasnejših pobotov in je zato podana njena odškodninska obveznost. Ta dejstva je želela tožena stranka na naroku dne 19. 3. 2021 izpostaviti v obrazložitev dokaznega predloga, kar pa ji ni bilo omogočeno, jasno pa je, da navedb v zvezi z zaključki sodnega izvedenca že po časovni logiki stvari tožeča stranka ni mogla podati v tožbi in pripravljalnih vlogah, kot je to zahtevalo sodišče. Ker sta torej ključni vprašanji tega gospodarskega spora, in sicer da se natančno ugotovi, v katerem od pobotov je bil zajet sporni znesek in ali je sploh bil, ostali nerazčiščeni, tožeča stranka vztraja, da z izvedenstvom pravotvorne okoliščine niso bile dokončno raziskane.

21. Glede na to, da drugih dokaznih predlogov ni bilo, pritožba ne razume, zakaj sodišče ni dovolilo še tega dokaza. S tem bi se lahko dejansko odpravila še preostala senca dvoma glede ključnih dejanskih okoliščin tega spora. Pritožba vztraja, da je bilo s tem, ko je bil neupravičeno zavrnjen dokazni predlog tožeče stranke, prišlo do bistvene kršitve postopka v smislu 8. točke drugega odstavka odstavka 339. člena ZPP, tožeči stranki je bila kratena pravica do dokazovanja in sodelovanja v postopku. S tem so bile kršene tudi njene ustavno zajamčene pravice iz 14. člena Ustave (enakost pred zakonom), 22. člena Ustave (enako varstvo pravic) in 23. člena Ustave (pravica do sodnega varstva). Kršena je bila tudi Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic, konkretno njen 6. člen. V posledici teh kršitev je bilo relevantno dejansko stanje nepopolno in zmotno ugotovljeno in materialno pravo napačno uporabljeno. V povezavi s pritožbenimi razlogi o glavni stvari se izpodbija tudi odločitev o stroških. Ob ugoditvi toženemu zahtevku bi bilo potrebno priznati tožeči stranki vse priglašene stroške postopka.

22. Tožeča stranka priglaša stroške pritožbe.

23. Tožena stranka je na pritožbo odgovorila in predlaga, da se ta v celoti kot neutemeljena zavrne.

24. Tožena stranka priglaša stroške odgovora na pritožbo.

Presoja pritožbenega sodišča

25. Pritožba ni utemeljena.

26. Pritožbeno sodišče meni, da tožeči stranki ni bila kršena pravica do polne izjasnitve v postopku in da se sodišču ni pripetila absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ker je sodišče prve stopnje zavrnilo dokazni predlog tožeče stranke s ponovno dopolnitvijo izvedenskega mnenja.

27. Predvsem pritožbeno sodišče ne more upoštevati obširnih pritožbenih navedb, kako je sodišče prve stopnje pooblaščencu tožeče stranke dobesedno odvzelo besedo in mu ni omogočilo, da bi obrazložil svoj dokazni predlog za dopolnitev izvedenskega mnenja ter da je zato vse bil prisiljen popisati v pripravljalni vlogi 22. 3. 2021, ker če bi bilo temu tako, potem v zapisniku z dne 19. 3. 2021 ne bi bilo zapisano nič glede dodatnega dokaznega predloga, tako pa je sodišče prve stopnje (listna številka 252 spisa), povzelo navedbe pooblaščenca tožeče stranke, zakaj predlaga dopolnitev izvedenskega mnenja, kar pomeni, da mu je dovolilo obrazložiti dokazni predlog in pritožbene navedbe ne držijo1, posledično pa tožeča stranka ni bila preslišana in ji ni bila kršena pravica do izjave. Kršene ji tudi niso bile zatrjevane ustavne pravice in pravice iz 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah , pri čemer niti kršitev ustavnih pravic niti pravic po evropski konvenciji pritožba ni uspela konkretno obrazložiti.

28. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da tožeča stranka niti v zvezi z izvedenskim mnenjem z dne 8. 4. 2019 (listna številka 92-101 s prilogami), ki ga je šteti kot osnovno mnenje, ni imela predloga za dopolnitev izvedenskega mnenja glede pobotov med toženo stranko in G. d.o.o. (IV. točka na strani 7 mnenja), temveč je njena bistvena pripomba bila v smeri, da se preveri vsa plačila Občine toženi stranki v obdobju med 29. 9. 2015 do 4. 1. 2016, saj bi se po stališču tožeče stranke dalo preveriti s pregledom vseh plačil Občine toženi stranki po evidenci pri URSJP in s pregledom izpiskov prometa na TRR tožene stranke, če je morda vendarle sporni znesek 32.211,09 EUR bil nakazan s strani Občine toženi stranki, pa to ni zavedeno v poslovnih knjigah, vse tega pa izvedenec ni opravil. 29. Sodišče prve stopnje je dokaz z izvedencem ekonomske stroke dopolnilo na naroku 4. 9. 2019 in tožeča stranka je predlagala, da isti izvedenec dopolni mnenje v zvezi s pregledom nakazil Občine ... toženi stranki in s pregledom prejemkov tožene stranke s strani Občine ... za obdobje od 29. 9. 2015 do 4. 1. 2016, ker vendarle obstaja možnost, da je prišlo do takšnih nakazil, kot izhaja iz e-maila direktorja občinske uprave z dne 4. 1. 2016, izvedenec pa je pojasnil, da takšnega pregleda ni opravil in da je opravil pregled le v zvezi s tistimi nakazili, ki so poknjižena v knjigovodstvih tožene stranke, Občine ... in G. 30. Sodišče prve stopnje je dokazni predlog z dopolnitvijo izvedenskega mnenja v smeri, kot je to predlagala tožeča stranka zavrnilo, nato pa je pritožbeno sodišče v zvezi s pritožbo tožeče stranke zoper sodbo I Pg 434/2018 z dne 4. 9. 2019 pritožbi ugodilo iz razloga, ker bi po stališču pritožbenega sodišča le na ta način bil odpravljen dvom glede obstoja ali neobstoja deponiranega zneska v višini vtoževane terjatve pri toženi stranki za tožečo stranko.

31. Pri tem je pritožbeno sodišče v sklepu Cpg 180/2019 z dne 8. 1. 2020 dodalo še, da pritožba tudi po mnenju pritožbenega sodišča pravilno izpostavlja, da je vendarle potrebno mail z dne 4. 1. 2016 tudi ponovno dokazno oceniti v smeri trditev tožeče stranke, da je občina ... kot investitor naložila toženi stranki kot glavni pogodbeni partnerici da poplača tožečo stranko, ker je nesporno, da je občina kot investitorka vtoževani znesek toženi stranki plačala, saj je bila zajet v njenih situacijah in na podlagi situacij, ki jih je izvajalec G. d.o.o. izstavil toženi stranki, pri tem pa je slednji toženi stranki zaračunal dela, katerih plačilo je v razmerju s tožečo stranko štel za sporna. Tožeči stranki ni dokazano, da vtoževanih del ne bi opravila, le plačanih ni dobila, plačane pa mora dobiti iz vsote, ki jo je plačala investitorka (22. točka obrazložitve sklepa).

32. Sodišče prve stopnje je sledilo napotilom pritožbenega sodišča in izvedlo dokaz z dopolnitvijo izvedenskega mnenja in izvedenec je v dopolnitvi mnenja z dne 8. 7. 2020 (listna številka 203 do 216 spisa) zaključil, da je Občina ... v obdobju 29. 9. 2015 do 4. 1. 2016 toženi stranki nakazala 2.362.002,44 EUR, od tega za dela, opravljena na projektu Revitalizacija mestnega trga 1,560.317,81 EUR in pojasnil, da ugotovitve iz dopolnitve mnenja ne spreminjajo ugotovitev iz prvotnega mnenja z dne 5. 4. 2019, da je Občina ... sporni znesek 32.211,09 EUR nakazala toženi stranki A. d.o.o. s plačilom obveznosti iz končne situacije v višini 1,117.121,24 EUR in sicer kot sestavni del plačil v višini 849.202,48 EUR z dne 29. 10. 2015 in v višini 94.365,83 EUR dne 13. 11. 2015. 33. Tožeča stranka je v zvezi z dopolnitvijo izvedenskega mnenja v svoji vlogi z dne 29. 7. 2020 navedla, da si z ugotovitvami izvedenca v zadnji dopolnitvi mnenja, ki je bilo izdelano na njen predlog, ne more nič pomagati, da pa mora biti vsem jasno, da v poslovni dokumentaciji ne bo zapisa: ″namen nakazila - deponirana sredstva investitorja za M.″ in da je več kot očitno, da so sporna sredstva zajeta (skrita) v drugih nakazilih občine na račun tožene stranke in treba je ugotoviti, kje se ta sredstva skrivajo, saj je povsem mogoče, bodisi, da je znesek 32.211,09 EUR zajet v katerih drugih nakazilih (in jasno ni označen kot deponirana sredstva za M.) ali pa to preprosto ni bilo zavedeno v poslovnih knjigah in to bi se dalo to okoliščino preveriti z vpogledom v celotno poslovno dokumentacijo, ki se nanaša na rubriko namen nakazila/sporočila, ki se nahajajo na listini UPN Izpis prometa, prav tako za obdobje 25. 9. 2015 do 4. 1. 2016. Navedeno je še, da še nadalje ostaja nejasen zaključek v dopolnilnem mnenju, na kakšni podlagi je sodni izvedenec prišel do ugotovitve, da je Občina ... plačala toženi stranki sporni znesek pri nakazilih z dne 29. 10. 2015 in 18. 11. 2015 in predlog tožeče stranke je bil, da se izvedensko mnenje dopolni v smislu podanih pripomb oziroma pomislekov.

34. Pritožbeno sodišče je povzelo bistvene navedbe tožeče stranke iz njene vloge z dne 29. 7. 2020 v zvezi s predlogom za dopolnitev izvedenskega mnenja in iz teh navedb je jasno, da za tožečo stranko plačila med toženo stranko in G. d.o.o. na način pobota (IV. točka na strani 7 osnovnega izvedenskega mnenja) sploh niso bila problematična in glede tega ni imela ne pripomb ne vprašanj, šele na naroku 19. 3. 2021, na katerem je izvedenec podal dopolnitev izvedenskega mnenja v smislu pisno podanih pripomb tožeče stranke je tožeča stranka prvič postavila vprašanje, če bi bilo mogoče ugotoviti, v katerem od pobotov je bil zajet sporni znesek.

35. Pritožbeno sodišče v celoti soglaša z dokaznim sklepom sodišča prve stopnje, da ta dokaz ni dopustilo, saj bi ugotavljanje dejstva, v katerem od pobotov je zajet sporni znesek, v ničemer ne spremenilo odločilnih zaključkov sodišča prve stopnje, ki jih pritožbeno sodišče sprejema kot pravilne, da Občina ... ni deponirala spornega zneska pri toženi stranki niti ji ni naročila, da naj ta znesek plača tožeči stranki. Plačila med toženo stranko in G. d.o.o. ne predstavljajo plačil med Občino ... in toženo stranko in zgolj v teh plačilih bi lahko bil namenski depozit. Tega izvedenec ni ugotovil, čeprav je to ugotavljal na zahtevo tožeče stranke in zato je pritožbeni očitek, da ″je vsem jasno, da se tega ne da ugotoviti″ pritrditev pritožnika samega, da iz poslovne dokumentacije tega sploh ni mogoče z gotovostjo ugotoviti.

36. Pritožbeni očitek o zmotni in nepopolni ugotovitvi dejanskega stanja in posledično zmotni uporabi materialnega prava je neutemeljen in ne drži pritožbeni očitek o neresnem, naivnem in arbitrarnem zaključku sodišča prve stopnje, da e-mail z dne 4. 1. 2016 ne pomeni nakazila toženi stranki, da nakaže sedaj vtoževani znesek tožeči stranki.

37. Pritožbeno sodišče soglaša z dokazno oceno sodišča prve stopnje, da e-mail z dne 4. 1. 2016 ne predstavlja pooblastil v smislu asignacije po 1035. členu OZ, temveč, da je dokazna ocena vseh izvedenih dokazov z zaslišanjem prič in strank pokazala, da je direktor Občine ... ta mail pisal zato, da bi pomagal rešiti sporno razmerje med G. d.o.o. in tožečo stranko, da bi slednja prejela celotno plačilo za opravljeno delo, kar pomeni tudi vtoževani znesek, vendar ne od tožene stranke, ki ni bila v pogodbenem razmerju s tožečo stranko glede del, katerih delno plačilo se vtožuje.

38. Pritožba ne izpodbija zaključka sodišča prve stopnje da niti direktor občinske uprave niti vodja gradbišča pri toženi stranki, ki sta si izmenjala maila z dne 17. 12. 2015 in 4. 1. 2016, nista imela pooblastil, da bi kakorkoli finančno zavezovala toženo stranko (24. točka izpodbijane sodbe) in da zato e-mail z dne 4. 1. 2016 ne more imeti učinka pooblastil po 1035. členu OZ. Ker pritožba ne izpodbija teh dejanskih in pravnih zaključkov, se posledično lastna dokazna ocena pritožbe pokaže tudi iz tega razloga kot neupoštevna in ne more pretehtati nad pritožbeno neizpodbijanim zaključkom, da sta mail izmenjali osebi, ki nista bili pooblaščeni, da bi kakorkoli toženo stranko zavezovali k plačilu tožeči stranki.

39. Pritožbeno sodišče dodaja, da v svojem sklepu z dne 8. 1. 2020 ni naredilo zaključka, kot ga poskuša prikazati pritožba, da mora tožeča stranka biti poplačana za opravljeno delo ravno s strani tožene stranke, temveč je pritožbeno sodišče razlogovalo, da bo moral šele dokazni postopek pokazati, kdo bi dejansko moral plačati vtoževano terjatev.

40. Pritožba niti konkretno in niti obrazloženo ne izpodbija nadaljnjih dejanskih in pravnih zaključkov sodišča prve stopnje, da ob ugotovitvi, da Občina ... pri toženi stranki ni deponirala sedaj vtoževanega zneska za tožečo stranko, tožena stranka ni neupravičeno obogatena na račun tožeče stranke v smislu 190. člena OZ niti je ni oškodovala, saj ni ravnala protipravno, tako da v njenem ravnanju ni zaznati povzročitve škode po 131. členu OZ prav tako pa ni v njenem ravnanju zaznati elementov kaznivega dejanja po 209. členu KZ-1. 41. Pritožba izrecno ne uveljavlja bistvenih kršitev določb pravdnega postopka po drugem odstavku 339. člena ZPP, na katere pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijane sodbe pretežno pazi po uradni dolžnosti (morebitne kršitve določb pravdnega postopka po 1., 2., 3., 6., 7., 11., 12. in 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP) skladno z drugim odstavkom 350. člena ZPP, vendar pa preizkus po uradni dolžnosti pokaže, da se takšne kršitve sodišču prve stopnje niso pripetile.

42. Izpodbijana sodba ima razloge o vseh odločilnih dejstvih, ki so jasni in razumljivi in jih pritožbeno sodišče sprejema kot pravilne kot izhaja iz obrazložitve sodbe.

43. Pritožba ni izrecno izpodbijala izreka o stroških postopka, preizkus po uradni dolžnosti (350. člen ZPP v zvezi s 366. členom ZPP) pa ni pokazal kakšnih po uradni dolžnosti upoštevnih kršitev določb pravdnega postopka niti zmotne uporabe materialnega prava.

44. Pritožbeno sodišče je glede na navedeno pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo (353. člen ZPP).

45. Ker tožeča stranka s pritožbo ni uspela, mora sama nositi svoje stroške pritožbe (prvi odstavek 165. člena ZPP).

46. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti stroške odgovora na pritožbo v znesku 653,31 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi za ves čas zamude (prvi odstavek 154.člena ZPP in prvi odstavek 165.člena ZPP).

47. Pritožbeno sodišče je stroške odgovora na pritožbo odmerilo skladno z OT in ter priznalo po tarifni številki 21/1 stroške odgovora na pritožbo 875 točk, po 11. členu OT 17,5 točk za materialne stroške, kar skupaj zanaša 892,50 točk, ob vrednosti točke 0,60 EUR pa 535,50 EUR, povečano za 22 % DDV pa 653,31 EUR. Odločitev glede zamudnih obresti temelji na načelnem pravnem mnenju VS RS z dne 13. 12. 2006. 1 Iz zapisnika izhaja: ″Poobl. tožeče stranke še predlaga, da glede na sedanji potek dokaznega postopka in današnjo izpoved sodnega izvedenca predlaga, da sodišče istemu izvedencu naloži izdelavo dopolnitve izv. mnenja in sicer z nalogo, da poskusi natančno definirati, v katerem od pobotov, navedenih v točki IV. Osnovnega mnenja na strani 7, je bil zajet sporni znesek. Iz mnenja je ugotoviti, da bi lahko bil ta znesek plačan s strani tožene stranke družbi G. s poboti 11. 12. 2015, 6. 11. 2016 in 20. 11. 2016, je pomembno, da se ugotovi natančen datum tega plačila, saj je tožeča stranka v tožbi izpostavila tudi odškodninsko odgovornost.″