Jedro

Ker sodišče prve stopnje ni ugotovilo, da je tožnik huje ogrožal svoje zdravje ali zdravje drugih, prav tako ni ugotovilo, da je ogrožal svoje življenje ali življenje drugih ali da je povzročil hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim, je zmotno uporabilo materialno pravo, ko je ugotovilo, da je podan pogoj iz prve alineje prvega odstavka 39. člena ZDZdr.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep v 1. in 2. točki izreka razveljavi.

II. V preostalem delu (3. točka izreka) se pritožba zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je sprejem A. A. (pritožnik) na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez sklepa sodišča, ki ga je izvedla Psihiatrična bolnišnica, utemeljen (1. točka izreka), ter odločilo, da se pritožnika zadrži na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom do dne 16. 10. 2019 (2. točka izreka) ter da se stroški postopka krijejo iz proračuna sodišča (3. točka izreka).

2. Pritožnik sklep izpodbija v celoti, saj meni, da ni podanih pogojev iz prvega odstavka 39. člena Zakona o duševnem zdravju (ZDZdr), ker ne ogroža svojega življenja ali življenja drugih, ne ogroža huje svojega zdravja ali zdravja drugih in ne povzroča hude premoženjske škode sebi ali drugim. Navaja, da je nezaslišano, da je zaprt na oddelku že več kot tri tedne, ne da bi mu v doglednem času postavili diagnozo. Ne strinja se z izvedenskim mnenjem izvedenca ..., ki je pristransko in osnovano na trditvah njegove matere, ki niso resnične. Predlaga, da se ga nemudoma odpusti, saj njegove težave ne izhajajo iz psihičnega stanja, ampak so posledica neurejenega odnosa z materjo.

3. Pritožba je utemeljena.

4. V tej zadevi gre za postopek po ZDZdr, ki ureja sprejem na zdravljenje v psihiatrični bolnišnici brez privolitve v nujnih primerih. Ker gre za hud poseg v več ustavnih pravic,1 morajo biti za izrek takšnega ukrepa zdravljenja kumulativno izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 39. člena ZDZdr2 ob hkratni izpolnitvi pogoja iz 53. člena ZDZdr.3 Šele če so izpolnjeni vsi navedeni pogoji, zadržanje na zdravljenju v psihiatrični bolnišnici brez privolitve prestane test sorazmernosti posega v ustavne pravice.4 Namen prisilnega pridržanja in zdravljenja v psihiatrični bolnišnici je v odvrnitvi nevarnosti, ki jo oseba zaradi bolezni lahko povzroči bodisi sebi, bodisi drugim, pa tudi v tem, da se odpravijo razlogi, zaradi katerih je pridržanje odrejeno.

5. Sodišče je na podlagi izvedenega dokaznega postopka, to je pritožnikovega zaslišanja, vpogleda v sprejemni zapisnik z dne 27. 7. 2019, izvedenskega psihiatričnega mnenja ter podatkov od PP ..., ugotovilo naslednje dejansko stanje: - da pritožnik ogroža svoje zdravje in zdravje drugih zaradi neustreznega jemanja zdravil v kombinaciji z alkoholom ter ker je mamo butnil v glavo in ji grozil, da jo bo ubil, - da je to ogrožanje brez dvoma posledica duševne motnje, to je hipomanije in sindroma odvisnosti od alkohola, zaradi česar ima hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladati svoje ravnanje, - da navedenih vzrokov in ogrožanja zaenkrat, glede na pritožnikovo nekritičnost do svoje psihopatologije, ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči. 6. Zaključilo je, da so podani vsi pogoji za pridržanje pritožnika na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve za obdobje dveh mesecev, to je do 16. 10. 2019. 7. Pritožnik v pritožbi utemeljeno zatrjuje, da ni podanih pogojev za njegovo zdravljenje pod nadzorom brez privolitve. Kot izhaja iz zgoraj navedenega 39. člena ZDZdr, je takšno zdravljenje dopustno le, če so kumulativno izpolnjeni vsi pogoji iz tega člena. Prvi pogoj je izpolnjen, če oseba ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim. Glede življenja osebe ali življenja drugih zakon ne določa stopenj ogroženosti.5 Pri zdravju pa zakon zahteva višjo stopnjo ogroženosti. Da bi bilo pritožnikovo zdravje ali zdravje drugih huje ogroženo, sodišče prve stopnje ni ugotovilo. Iz zaključkov izvedenca sicer izhaja, da pritožnik s svojim vedenjem hudo ogroža zdravje drugih, a pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je pravna kvalifikacija ugotovljenega dejanskega stanja v pristojnosti sodišča.6 Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenih dokazov ugotovilo nižjo stopnjo ogroženosti pritožnikovega zdravja in zdravja drugih kot to zahteva zakonska določba.

8. Ker sodišče prve stopnje ni ugotovilo, da je tožnik huje ogrožal svoje zdravje ali zdravje drugih, prav tako ni ugotovilo, da je ogrožal svoje življenje ali življenje drugih ali da je povzročil hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim, je zmotno uporabilo materialno pravo, ko je ugotovilo, da je podan pogoj iz prve alineje prvega odstavka 39. člena ZDZdr. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in na podlagi tretjega odstavka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v povezavi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku, prvim odstavkom 30. člena in četrtim odstavkom 44. člena ZDZdr izpodbijani sklep v 1. točki izreka, kjer je ugotovljeno, da je sprejem pritožnika na zdravljenje brez privolitve utemeljen, in v 2. točki izreka sklepa, kjer je sodišče pritožnika zadržalo na zdravljenju do 16. 10. 2019, razveljavilo.

9. Pri tem pritožbeno sodišče ne minimalizira obstoja ogroženosti pritožnikove matere zaradi njegovega agresivnega ravnanja (sodišče je v okviru dejanskega stanja ugotovilo, da jo je z roko butnil v glavo ter da ji je grozil, da jo bo ubil), a pojasnjuje, da ukrep psihiatričnega pridržanja brez privolitve ni namenjen preprečitvi ponovitvenih ravnanj, ampak se lahko izreče, kot je obrazloženo zgoraj, le pod strogimi zakonskimi pogoji, ki pa v obravnavani zadevi niso podani. Mati pritožnika in druge osebe, do katerih je pritožnik izkazal agresivno ravnanje, imajo možnost zaščite po Zakonu o preprečevanju nasilja v družini oziroma do drugih zakonsko predvidenih ukrepov.

10. Pritožnik v pritožbi sklep izpodbija v celoti, tudi v stroškovnem delu vsebovanem v 3. točki izreka,7 vendar pritožbenih razlogov zoper stroškovno odločitev ni podal, zato je njegova pritožba v tem delu pavšalna in neutemeljena. Ker pogoji za pravnomočnost izpodbijanega sklepa v tem delu še niso izpolnjeni, saj do dneva seje senata pritožbenega sodišča v sodnem spisu ni podatkov o vročitvi sklepa sodišča prve stopnje vsem naslovnikom, pritožbeno sodišče sklepa v tem delu (3. točka izreka) ni potrdilo. Učinek pravnomočnosti izpodbijanega sklepa bo nastopil bodisi po izteku roka za pritožbo, bodisi tedaj, ko bo sodišče o pritožbah odločalo.8 1 Gre za posege v pravico do osebne svobode (prvi odstavek 19. člena Ustave RS), v pravico do varstva duševne integritete (45. člen Ustave RS) in v pravico do prostovoljnega zdravljenja (tretji odstavek 51. člena Ustave RS). 2 Prvi odstavek 39. člena ZDZdr določa pogoje za prisilno pridržanje: - če oseba ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim; - če je ogrožanje iz prejšnje alineje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje; - če navedenih vzrokov in ogrožanja iz prve in druge alineje tega člena ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči. 3 53. člena ZDZdr določa, da se ukrep prisilnega pridržanja izreče, kadar je zaradi narave duševne motnje osebe nujno potrebno, da se ji omeji svoboda gibanja oziroma preprečijo stiki z okolico, še preden se izpelje postopek za sprejem brez privolitve iz 40. do 52. člena tega zakona. 4 Z Ustavo RS zagotovljene človekove pravice niso neomejene. Ustava RS dopušča, zakon pa ureja, kdaj je mogoč odvzem prostosti (drugi odstavek 19. člena Ustave RS) in kdaj je dopusten poseg v pravico do prostovoljnega zdravljenja (tretji odstavek 51. člena Ustave RS). 5 Življenje je ali pa ni ogroženo. 6 Tako imenovani sodniški silogizem, pri katerem sodišče napravi sklep o tem ali ugotovljeno dejansko stanje (spodnja premisa) ustreza abstraktni pravni normi (zgornja premisa) - prim. Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, L. Ude in ostali, GV založba in Uradni list RS 2005, prva knjiga, A. Galič, D. Wedam Lukić, komentar k 7. členu, str. 74, 75. 7 Pri čemer pravnega interesa, glede na to, da je sodišče odločilo, da se stroški postopka krijejo iz proračuna, niti nima. 8 VSL sklepi I Cp 1757/2015, II Cp 357/2017 in I Cp 995/2019.