Jedro

V besedilu predloga ni mogoče najti nobene, niti najpreprostejše trditve, da se zaradi jedrnatosti obrazložitve utemeljenosti suma sklicuje na predhodne pravnomočne odločbe o priporu, oziroma pravilneje, na pravnomočni sklep o uvedbi preiskave. To je minimalna zahteva, ki ji sme glede obrazložitve utemeljenosti suma v odločbi o podaljšanju pripora še slediti sodišče, in ki ji še sme - ker je sodišče nanj vezano glede zatrjevanja domnevnega kaznivega dejanja - slediti tudi predlagatelj. Zato, ker predlagateljica tej minimalni zahtevi ni mogla slediti, se Vrhovno soidšče pri presoji utemeljenosti suma očitanega dejanja ne more zanesti na spoznavne vire, na katerih temelji sicer pravnomočen sklep o uvedbi preiskave, in na njegovo obrazložitev. Zato ne preostane drugega, kot da predlog za podaljšanje pripora presoja skozi splošna merila odločanja o priporu. Senat sodišča, ki odloča o podaljšanju pripora v fazi preiskave, mora ob vsaki odločitvi znova preizkusiti, ali obstoji utemeljen sum očitanega kaznivega dejanja, temu pa ustreza tudi breme predlagatelja. Ponovno je treba opozoriti, da domneva nedolžnosti (27. člen Ustave) trditveno in dokazno breme nalaga tožilcu, ki mora: 1) zahtevati odreditev omejevalnega ukrepa, 2) zatrjevati izpolnjenost vsebinskih pogojev in 3) jih dokazati s tisto stopnjo verjetnosti, kot to od njega zahteva zakonsko postavljeni dokazni standard. Ta tožilčeva vloga je bistvena z vidika zahteve po enakem varstvu pravic, ki izhaja iz 22. člena Ustave. Te vloge ne sme prevzeti ne preiskovalni sodnik, ko podaja pojasnila na podlagi tretjega odstavka 205. člena ZKP, in še manj sodišče, ki odloča o podaljšanju pripora.

Izrek

Obdolženi A. A. se iz razlogov po 1. in 3. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku pripor podaljša za 2 (dva) meseca, t.j. do vključno 2. 5. 2024.

Obrazložitev

1. V obravnavani zadevi poteka zoper obdolženo A. A. kazenski postopek pri Okrožnem sodišču v Novi Gorici zaradi utemeljenega suma kaznivega dejanja trgovine z ljudmi po prvem odstavku 113. člena Kazenskega zakonika (KZ-1). Preiskava je bila uvedena s sklepom preiskovalne sodnice I Kpr 65494/2023 dne 14. 12. 2023. Sklep o uvedbi preiskave je bil dne 18. 12. 2023 vročen zagovornici, 27. 12. 2023 pa v prevodu obdolženki, ki se nanj nista pritožili. Sklep je pravnomočen.

2. Zoper obdolženko je bil s sklepom istega sodišča dne 3. 12. 2023 odrejen pripor iz razlogov po 1. in 3. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP). Pritožba zoper sklep o odreditvi pripora je bila dne 8. 12. 2023 s sklepom senata istega sodišča zavrnjena. Pripor je bil dne 28. 12. 2023 iz istih razlogov s sklepom senata istega sodišča podaljšan za dva meseca, do 19.50 ure dne 2. 3. 2024. 3. Višja državna tožilka je v predlogu, vloženem 27. 2. 2024, predlagala, naj Vrhovno sodišče pripor iz istih razlogov podaljša še za dva meseca. Predlog je bil dne 26. 2. 2024 v prevodu vročen obdolženki, dne 23. 2. 2024 pa njeni zagovornici (list. št. 516). Odgovora v zakonskemu roku 24 ur (drugi odstavek 205. člena ZKP) nista poslali.

4. Preiskovalna sodnica je v pojasnilu, podanem na podlagi tretjega odstavka 205. člena ZKP, navedla, da preiskava poteka kontinuirano, ni pa še zaključena. Potrebno je zaslišati še nekatere, v tujini živeče, priče, med njimi tudi C. C. in D. D., domnevni žrtvi trgovine z ljudmi, ter opraviti preiskavo obdolženki zaseženih elektronskih naprav, ki zaradi obsežnosti terjajo daljši čas.

_Vsebina predloga in utemeljenost suma_

5. Predlagateljica v predlogu navaja: (i) da je preiskovalna sodnica zoper obdolženko odredila pripor, pripor pa ji je bil kasneje podaljšan; (ii) da je predmet očitka dejanje iz prvega odstavka 113. člena KZ-1; in (iii) da glede "navedenega kaznivega dejanja poteka preiskava in doslej izvedeni dokazi utemeljen sum potrjujejo."

6. Od te točke dalje predlagateljica utemeljuje obstoj pripornih razlogov, sorazmernost in neogibnost pripora ter okoliščine, ki po njenem mnenju narekujejo nadaljnje podaljšanje pripora.

7. Vrhovno sodišče je v sklepu II Kr 17550/2022 z dne 4. 7. 2022 ponovilo stališče, da je pri odločanju o predlogu za podaljšanje pripora vezano na predlog državnega tožilca glede (i) domnevnega kaznivega dejanja, (ii) domnevnega storilca in (iii) predlagani priporni razlog. Sodišče pa ni pa vezano na dejstva in dokaze, s katerimi tožilec utemelji svoj predlog, zato sme svojo odločitev podpreti tudi z drugimi dokazi in podatki iz spisa.

V istem sklepu je presojalo predlog, v katerem se je predlagateljica navedla (kot povzema besedilo sklepa), "da se razlogi, ki so narekovali odreditev pripora ... niso v ničemer spremenili in se v izogib ponavljanju sklicevala na obrazložitev pravnomočnih sklepov o odreditvi pripora in o podaljšanju pripora." Vrhovno sodišče je o tako obrazloženem predlogu presodilo, da je na meji sklepčnosti. Tudi v primeru predloga za podaljšanje pripora je sledilo pristopu, da je zahtevi po obrazloženosti zadoščeno tudi s sklicevanjem na obrazložitev pravnomočnih odločb sodišča, ki so podlaga za nadaljno sodno presojo v isti zadevi; ne velja pa to za navedbe strank iz predhodnih vlog. Stranka se na svoje predhodne vloge ne more sklicevati, temveč mora svoje ugovore določno uveljaviti v vsaki konkretni vlogi (5. in 6. točka obrazložitve sklepa II Kr 17550/2022 z dne 4. 7. 2022).

8. Predlagateljica tem merilom v obravnavanem predlogu ne sledi. V besedilu predloga ni mogoče najti nobene, niti najpreprostejše trditve, da se zaradi jedrnatosti obrazložitve utemeljenosti suma sklicuje na predhodne pravnomočne odločbe o priporu, oziroma pravilneje, na pravnomočni sklep o uvedbi preiskave (na primer sklep Ustavnega sodišča Republike Slovenije Up-59/09-7 z dne 14. 12. 2010, 5. točka obrazložitve). To je minimalna zahteva, ki ji sme glede obrazložitve utemeljenosti suma v odločbi o podaljšanju pripora še slediti sodišče, in ki ji še sme - ker je sodišče nanj vezano glede zatrjevanja domnevnega kaznivega dejanja - slediti tudi predlagatelj.

9. Zato, ker predlagateljica tej minimalni zahtevi ni mogla slediti, se Vrhovno sodišče pri presoji utemeljenosti sum očitanega dejanja ne more zanesti na spoznavne vire, na katerih temelji sicer pravnomočen sklep o uvedbi preiskave, in na njegovo obrazložitev. Zato ne preostane drugega, kot da predlog za podaljšanje pripora presoja skozi splošna merila odločanja o priporu. Senat sodišča, ki odloča o podaljšanju pripora v fazi preiskave, mora ob vsaki odločitvi znova preizkusiti, ali obstoji utemeljen sum očitanega kaznivega dejanja, temu pa ustreza tudi breme predlagatelja. Ponovno je treba opozoriti, da domneva nedolžnosti (27. člen Ustave) trditveno in dokazno breme nalaga tožilcu, ki mora: 1) zahtevati odreditev omejevalnega ukrepa, 2) zatrjevati izpolnjenost vsebinskih pogojev in 3) jih dokazati s tisto stopnjo verjetnosti, kot to od njega zahteva zakonsko postavljeni dokazni standard. Ta tožilčeva vloga je bistvena z vidika zahteve po enakem varstvu pravic, ki izhaja iz 22. člena Ustave (povzeto, na primer, v 17. točki odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije U-I-50/09-18, Up-260/09-17 z dne 18. 3. 2010). Te vloge ne sme prevzeti ne preiskovalni sodnik, ko podaja pojasnila na podlagi tretjega odstavka 205. člena ZKP, in še manj sodišče, ki odloča o podaljšanju pripora.

10. Vrhovno sodišče, je (upoštevajoč, da predlog za podaljšanje pripora predstavlja celoto) v obravnavanem primeru vendarle prepoznalo zadostno trditveno podlago za presojo utemeljenosti suma. Predlagateljici v predlogu uspe zatrditi: (i) da je z dejanjem oškodovana B. B.; (ii) da je tudi njo obdolženka pripeljala in nastanila v prostore, kjer jo je nadzirala, ji odrejala stranke ter plačilo za spolne usluge; (iii) da je prihajala k njej po denar, ki ga je pretežno zadržala zase; in (iv) da je tako ravnala zato, da pridobiva denar oziroma dobiček.

V teh navedbah je še mogoče prepoznati zatrjevanje zakonskih znakov dejanja iz prvega odstavka 113. člena KZ-1. Obdolženka naj bi določeno osebo (oškodovanko B. B.) nastanila in z njo razpolagala (z nadzorom in odrejanjem strank ter plačila za spolne usluge) zaradi izkoriščanja prostitucije, tj. ker je s posegom v spolno samoodločbo oškodovane B. B. pridobivala finančno korist (glej, med drugim, sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije I Ips 47610/2015 z dne 13. 7. 2023). To je tudi jedro dejanja, zaradi katerega je bila uvedena preiskava zoper obdolženko. Zoper obdolženko torej teče postopek zaradi kaznivega dejanja po prvem odstavku 113. člena KZ-1, za katerega je predpisana kazen od enega do desetih let zapora. Zato je izpolnjen pogoj iz drugega odstavka 205. člena ZKP, tj. da zoper obdolženko teče postopek za kaznivo dejanje, za katero je v zakonu predpisana kazen zapora nad pet let. Ker bo obdolženka ob izteku pripora na podlagi sklepa senata Okrožnega sodišča v Ljubljani v priporu tri mesece, sme senat Vrhovnega sodišča presojati, ali pripor podaljšati ali ne.

11. Predlagateljica prav tako navede vir za svoje trditve, tj. izjavo oškodovane B. B.. Ta je zabeležena v več uradnih zaznamkih (priloge h kazenski ovadbi A1/12 - A1/14). B. B. je povedala: (i) da jo je oseba, ki jo je imenovala "Šefica", po prihodu iz Kitajske nastanila (v prostorih na ...); (ii) da ima "Šefica" dostop do videonadzornih kamer, nameščenih v stanovanju; (iii) da se ista oseba dogovarja s strankami in o njihovem prihodu obvešča njo; (iv) da strankam poleg masaž nudi tudi spolne usluge in da ima dnevno povprečno 5 do 7 strank; (v) da v zameno za spolne usluge prejema denar, cene se gibljejo od 50 EUR do 100 EUR, po denar pa je mesečno prihajala "Šefica" (ki ji je nekaj gotovine tudi pustila); in (vi) da je za obdolženko, katere slika ji je bila pokazana, dejala, da je zelo podobna "Šefici" oziroma da bi "Šefica" lahko bila oseba na sliki.

12. Na tej podlagi je mogoče pritrditi predlagateljici, ko obdolženki očita, da je utemeljeno sumljiva storitve kaznivega dejanja iz prvega odstavka 113. člena KZ-1. _Priporni razlogi, sorazmernost in neogibnost_

13. Predlagateljica predlaga, naj se pripor podaljša tako iz razloga ponovitvene nevarnosti kot iz razloga begosumnosti. Ponovitveno nevarnost zatrjuje s tem, da naj bi obdolženka na očitan način ravnala tudi z drugimi oškodovankami, skozi daljše časovno obdobje, tudi v Italiji (kjer se v njenem masažnem salonu ne nahajajo masažni pripomočki, ampak postelje in kondomi). S to dejavnostjo naj bi se preživljala in zagotavljala sredstva za obiskovanje igralnic, ker je nezaposlena in brez dohodkov ali koga, ki bi jo preživljal. Njena dejavnosti naj bi bila dobro utečena in ob majhnem tveganju prinaša velike dobičke. Predlagateljica se pri tem sklicuje na izsledke hišne preiskave obdolženkinega masažnega salona.

Te okoliščine so bile v bistvenem že pravnomočno presojene v zadnjem sklepu o podaljšanju pripora (10. točka sklepa z dne 28. 12. 2023; prim. odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije Up-2073/06-13 z dne 25. 1. 2007) in jim pritrjuje tudi Vrhovno sodišče. Obdolženki se očita resno kaznivo dejanje zoper človečnost, za katero je predpisana kazen do desetih let zapora. Obdolženka naj bi si z ravnanjem pridobivala premoženjsko korist. Oškodovanka pa je povedala tudi, da so v prostoru, v katerem je spolne usluge nudila ona, pred njo delale tudi druge ženske (priloga h kazenski ovadbi A1/14) in da ima "Šefica" masažni salon tudi v Brescii, kjer živi. Pokazala je tudi evidenco plačil, beleženih dnevno in po strankah. Obdolženkino ravnanje, kot se izrisuje, pomeni ustaljeno in organizirano pridobitno razpolaganje z najintimnejšim krogom oškodovankinega življenja, ki si ga je obdolženka pripravljena podrediti za zadovoljevanje lastnih finančnih potreb in koristi. Pomanjkanje najosnovnejše skrbi za druge izkazuje, nenazadnje, njena pasivnost med tem, ko je oškodovanko ena od strank dne 22. 6. 2023 eno uro pretepala, obdolženka pa se - kljub nadzoru, ki ga je izvajala nad njo - ni odzvala (o čemer je v navedenih zaznamkih zabeležena izjava oškodovanke). To so okoliščine, ki jih tudi ob tokratnem odločanju o podaljšanju pripora ni mogoče spregledati. Zato tako teža in okoliščine očitanega dejanja kot tudi osebne oškodovankine okoliščine pritrjujejo predlagateljičinemu stališču, da je podana realna nevarnost, da bo obdolženka tudi v prihodnosti ravnala na način, ki ogroža osebno varnost drugih ljudi.

14. Begosumnost predlagateljica obrazloži z zatrjevanjem: (i) da živi obdolženka v Italiji, na Kitajskem pa ima sina in širšo družino; (ii) da jo na ozemlje Republike Slovenije veže izključno dejanje, ki se ji očita, in kazenski pregon; (iii) da z Ljudsko republiko Kitajsko ni podpisanega izročitvenega sporazuma, niti izročitve zaradi obdolženkinega državljanstva ni mogoče pričakovati; in (iv) da je za očitano dejanje predpisana visoka kazen zapora.

Predlagateljica torej zatrjuje, na eni strani, izostanek vsakršnih vezi z Republiko Slovenijo, ki ne bi bile povezane s tveganji kazenskega pregona, in na drugi strani dovolj tesne družinske vezi z državo njenega državljanstva, v kateri bi se zaradi ovir z izročitvijo zanesljivo izognila kazenskemu pregonu. Po presoji Vrhovnega sodišča to zadošča za sklep, da je podan tudi priporni razlog begosumnosti.

15. Vrhovno sodišče ocenjuje, da je prikrajšanje, ki ga bo obdolženka morala trpeti zaradi odvzema prostosti, sorazmerno tveganjem za varnost drugih ljudi in za nemoten tek kazenskega postopka. Ta ocena temelji na pomenu kazenskopravne dobrine, v katero posega očitano dejanje, in obdolženkinega izkazovanja brezbrižnosti do dobrobiti drugih ljudi. Pomen kazenskopravnega odziva, ki bi se mu obdolženka z begom izognila, je zato toliko večji. Vrhovno sodišče ne prepozna ukrepa, s katerimi bi bilo iste cilje v konkretnem primeru mogoče doseči na manj invaziven način. Koristi pobega so prevelike (in tveganja za obdolženko premajhna), da bi bilo mogoče poseči po ukrepu, ki se ne bi izvrševal z odvzemom prostosti in stalnim nadzorom. Način izvrševanja očitanega dejanja, ustaljenost obdolženkine dejavnosti, njene finančne potrebe in organizacijske spretnosti pa utrjujejo sklep, da je pripor neogiben tudi zaradi varstva drugih ljudi.

_Odločitev in trajanje_

16. Vrhovno sodišče na tej podlagi ocenjuje, da so pogoji za nadaljnji pripor podani. Predlagateljica predlaga, naj se pripor podaljša za dva meseca. Vrhovno sodišče je že prepoznalo, da čezmejni značaj preiskovanja kaznivih dejanj terja več časa. Kot navaja predlagateljica, je v tem primeru treba zaslišati več prič, ki so v tujini, tudi na Kitajskem, pri čemer niti niso znani vsi naslovi (tudi ne oškodovankin). Prav tako drži, da je treba zagotoviti dovolj časa za izvršitev preiskave večjega števila elektronskih naprav, odrejene 15. 12. 2023; te naprave so bile večinoma zasežene pri hišnih preiskavah prostorov, ki jih je v Italiji uporabljala obdolženka (kar v odredbi za preiskavo elekronskih naprav tudi povzeto). Poseben pomen dobrine, v katero naj bi obdolženka posegla, se zrcali v posebni skrbnosti državnih organov pri zagotavljanju kazenskopravnega odziva. Ker preiskava poteka zdržema, je Vrhovno sodišče sledilo predlagateljičinem predlogu in pripor podaljšalo še za dva meseca.