Jedro

Z namenom okrepitve stikov in vzpostavitve tesnejšega odnosa med deklicama in očetom je bila izdana začasna odredba. Zato je še toliko pomembneje, da se začasna odredba dosledno spoštuje. Ugotovitev, da obveznost ni bila izpolnjena, pa predstavlja pogoj za izterjavo denarne kazni oziroma dovolitev izvršbe po uradni dolžnosti.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II.Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Okrožno sodišče v Ljubljani je predlagateljici zaradi kršitve začasne odredbe z 8. 7. 2025 izreklo denarno kazen v znesku 500 EUR, ki jo je dolžna plačati v roku 15 dni od prejema izpodbijanega sklepa (I. točka izreka). Za primer ponovne kršitve obveznosti iz sklepa z 8. 7. 2025 je bila predlagateljici določena nova denarna kazen v višini 1.000 EUR (III. točka izreka).

2.Predlagateljica odločitve sodišča ne sprejema in zoper njo vlaga pritožbo ter uveljavlja vse pritožbene razloge iz 1. odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Pritožbenemu sodišču predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in priglaša stroške postopka. Graja kršitev načela kontradiktornosti, ker z vlogo nasprotnega udeleženca z 19. 9. 2025 še ni bila seznanjena in se do nje ni mogla opredeliti, sodišče pa je to vlogo povzelo v izpodbijanem sklepu. Sodišče zaradi neizvedbe predlaganih dokazov dejanskega stanja ni moglo v celoti ugotoviti. Glede stikov 19. 7. 2025 in 24. 7. 2025 pojasnjuje, da je imela že od meseca maja za ta termin načrtovan dopust na morju, kar je v korist deklic. Nasprotnemu udeležencu je povedala, da bosta deklici v tem času na dopustu. Predlagala je nadomestni termin, vendar se nasprotni udeleženec s tem ni strinjal. V konkretnem primeru so bile podane življenjske okoliščine, v katerih je neizvedba stika logična in v korist deklic.

3.Pritožba je bila vročena v odgovor nasprotnemu udeležencu. Ta se je nanjo odzval in v odgovoru na pritožbo predlagal zavrnitev pritožbe kot neutemeljene ter potrditev izpodbijanega sklepa, vključno s povračilom stroškov pritožbenega postopka.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Na predlog nasprotnega udeleženca je sodišče 8. 7. 2025 izdalo začasno odredbo in v njej določilo, da stiki začasno potekajo vsak četrtek po končanih šolskih obveznostih do 19. ure, ter vsako drugo soboto od 10. do 18. ure. Prvi sobotni stik bi se moral izvesti 19. 7. 2025. Sklep o začasni odredbi ima po določbi 268. člena ZIZ učinek sklepa o izvršbi. Takšen sklep predstavlja izvršilni naslov za izvršbo izrečene denarne kazni po uradni dolžnosti ob nadaljnjem pogoju, da je ugotovljena kršitev obveznosti iz izrečene začasne odredbe (226. člena ZIZ).

6.V izpodbijanem sklepu je ugotovljeno, da v juliju 2025 (17. 7. 2025, 19. 7. 2025, 24. 7. 2025, 31. 7. 2025) ni bil izveden noben stik. Predlagateljica temu niti ne oporeka, le zatrjuje, da je imela že pred izdajo začasne odredbe rezerviran dopust.

7.Pritožbeno sodišče pritrjuje razlogovanju izpodbijanega sklepa, da v konkretnem primeru ni moč govoriti o nepredvidenih okoliščinah, zaradi katerih denarno kaznovanje ne bi bilo upravičeno. Začasna odredba z 8. 7. 2025 je predlagateljico zavezovala, da omogoči stike med deklicama in očetom. Pritožnica ne zatrjuje, da je z nasprotnim udeležencem dosegla dogovor o prestavitvi s sodno odločbo določenih stikov. Tudi po presoji pritožbenega sodišča za denarno kaznovanje zadostuje, da predlagateljica ni omogočila stikov 19. 7. 2025 in 24. 7. 2025. Poleg tega pa nista bila izvedena niti stika 17. 7. 2025 in 31. 7. 2025. Iz sklepa je jasno razvidno, da se denarno kaznovanje nanaša na odsotnost stikov v juliju, na kar je v vlogi za denarno kaznovanje opozarjal tudi oče. Vloga nasprotnega udeleženca z 19. 9. 2025 za odločitev niti ni bistvena. Predstavlja urgenco pred vložitvijo nadzorstvene pritožbe, ker sodišče še ni odločilo o predlogu za denarno kaznovanje; v njej so nanizan datumi iz avgusta 2025, ko se stiki prav tako niso izvajali. Pritožbeni očitek o kršitvi načela kontradiktornosti ni utemeljen. Za izrek denarne kazni zadošča ugotovitev, da je predlagateljica v času, ko bi moral imeti oče stike na podlagi začasne odredbe, deklici samovoljno odpeljala na dopust, ne da bi se z njim predhodno posvetovala ali dosegla dogovor o prestavitvi stikov. Ker je to dejstvo nesporno, sodišču ni bilo treba razpisati naroka ali izvajati drugih dokazov.

8.Nasprotni udeleženec je z verjetnostjo izkazal, da je tako 19. 7. 2025 kot tudi 24. 7. 2025 prišel na stik. Dejstvo, da nasprotnega udeleženca ni videti na posnetku nadzorne kamere, ki jo je predložila predlagateljica, temveč je na njem razvidna zgolj glava ženske osebe, po presoji pritožbenega sodišča ne izkazuje, da po deklici ni prišel. Dokaz s fotografijama je v danih okoliščinah nezanesljiv, saj se je nasprotni udeleženec lahko nahajal zunaj vidnega polja kamere. V odgovoru na pritožbo opozarja, da so bili posnetki pridobljeni na nedopusten način, ker ni dal soglasja za snemanje pred predlagateljičino hišo, ter da je 24. 7. 2025 - skladno z začasno odredbo - prišel po deklici. Da se je pred hišo nahajal njegov avtomobil, izhaja tudi iz same pritožbe, zato pritožbeno sodišče ne more slediti pritožbenim ugibanjem o njegovi domnevni odsotnosti.

9.V obravnavani zadevi je bistveno, da sta bili deklici zaradi preskromnega obsega stikov, ki so se izvajali zgolj ob četrtkih, pa še to ne vedno, ogroženi. Z namenom okrepitve stikov in vzpostavitve tesnejšega odnosa med deklicama in očetom je bila izdana začasna odredba z 8. 7. 2025. Zato je še toliko pomembneje, da se začasna odredba dosledno spoštuje. Ugotovitev, da obveznost ni bila izpolnjena, pa predstavlja pogoj za izterjavo denarne kazni oziroma dovolitev izvršbe po uradni dolžnosti.

10.Pritožbeno sodišče je ob preizkusu izpodbijanega sklepa ugotovilo, da niso podani pritožbeni razlogi, pa tudi ne kršitve, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP), zato je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

11.Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo (4. odstavek 163. člena ZPP).