Jedro

Okoliščina, da iz uradnih evidenc izhaja le prejemek socialne pomoči, lahko kaže zgolj na dejanski prejemek nasprotnega udeleženca, ne more pa izpodbiti ocene sodišča o njegovih pridobitnih zmožnostih.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

II.Predlagateljica nosi svoje stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Predlagateljica in nasprotni udeleženec sta starša treh mladoletnih sinov, ki so bili v času izdaje izpodbijanega sklepa stari 17, 15 in 11 let.

2.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim delom uvodoma navedenega sklepa pod IV. točko izreka nasprotnemu udeležencu naložilo, da od 1. 3. 2026 dalje plačuje preživnino v znesku 275 EUR mesečno za najstarejšega sina ter po 250 EUR za mlajša dva, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zamude s plačilom posameznega obroka preživnine do plačila. Pod V. točko izreka mu je v plačilo naložilo še neplačani del preživnin za vse tri sinove za čas od 17. 10. 2025 do 28. 2. 2026 v skupni višini 3.475,00 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči 16. dan od dneva vročitve sklepa.

3.V pravočasni pritožbi nasprotni udeleženec navaja, da mu v postopku pred izdajo izpodbijanega sklepa ni bila zagotovljena pravica do sodnega varstva, ker ni imel kvalificiranega pooblaščenca. Iz zapisnika o naroku izhaja, da je prvostopno sodišče slepo sledilo pooblaščenki predlagateljice. Nasprotni udeleženec je bil pod pritiskom, svojih pravic ni mogel uresničiti.

Prisojena preživnina je nesorazmerna, saj prejema zgolj denarno socialno pomoč, o čemer se sodišče z vpogledom v javne evidence ni prepričalo. Po plačilu preživnine mu nič ne ostane. Že na naroku je povedal, da ima zdravstvene težave, izvida pa nihče ni hotel pogledati, zato ga prilaga tej pritožbi. Pljučno funkcijo ima izrazito omejeno, je sladkorni bolnik, ima težave s prostato. Na trgu dela je zaradi omejitev manj konkurenčen, njegove delovne zmožnosti niso primerljive s predlagateljičinimi.

Glede na dohodke med 1.500 in 1.600 EUR mesečno predlagateljica ne zmore kriti zatrjevanih stroškov v višini 1.400 mesečno. Zato je jasno, da je pretiravala. Odločitev sodišča, ki je tem trditvam nekritično sledilo, je nerealna in neživljenjska, dejansko stanje je v zvezi s tem napačno ugotovljeno.

Predlaga spremembo izpodbijanega sklepa podredno pa razveljavitev in vrnitev zadeve v ponoven postopek.

4.Predlagateljica se v odgovoru na pritožbo zavzema za njeno zavrnitev in priglaša stroške.

5.Pritožba ni utemeljena.

6.Nasprotni udeleženec se je na naroku po pravnem pouku, da si lahko v tem postopku priskrbi zastopanje po odvetniku, prosto odločil, da bo samostojno opravljal procesna dejanja. Kakšnih konkretnih škodljivih posledic, ki naj bi mu nastale zaradi nezastopanja oziroma iz razloga, ker pa je bila predlagateljica zastopana po odvetnici, niti ne navaja. Prav tako ne konkretizira niti delov zapisnika o naroku, iz katerih naj bi bilo razvidno zatrjevano postopanje v prid predlagateljice oziroma nezmožnost uveljavitve katere od pravic. Očitki, usmerjeni v kršitev pravice do nepristranskega sodišča oziroma kršitev pravice do izjave zato niso utemeljeni (prvi odstavek 339. člena ter 8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP1).

7.Materialnopravno izhodišče pritožbenih navedb, s katerimi se izpodbija določitev preživnine, je v prvem odstavku 183. člena, 189. členu ter 190. členu DZ2. Po teh določbah morajo starši preživljati svoje otroke do polnoletnosti, tako da v skladu s svojimi zmožnostmi zagotovijo življenjske razmere, potrebne za otrokov razvoj. Preživnina se določi glede na potrebe upravičenca ter materialne in pridobitne zmožnosti zavezanca. Pri odmeri preživnine za otroka mora sodišče upoštevati korist otroka, tako da je preživnina primerna za zagotavljanje njegovega uspešnega telesnega in duševnega razvoja. Preživnina mora zajemati stroške otrokovih življenjskih potreb, zlasti stroške prebivanja, hrane, oblačil, obutve, varstva, izobraževanja, vzgoje, oddiha, razvedrila in drugih posebnih potreb.

8.Pritožbena kritika stroškov, nastalih v zvezi s potrebami otrok, temelji zgolj na očitku o materinem pretiravanju. Okoliščina, da mati s svojimi dohodki ne zmore pokrivati potreb otrok, pa sama po sebi seveda ne more kazati na napačnost zneska, potrebnega za pokritje stroškov, saj se vendar ti stroški delijo med oba starša. Ker kakšnega konkretnega argumenta zoper natančne prvostopne ugotovitve o stroških, ki nastanejo s preživljanjem vsakega od otrok, pritožba ne navaja, pravilnost prvostopnih ugotovitev o višini stroškov ni omajana. Gre pa vseeno poudariti, da je skupna ocena o stroških za vsakega od otrok povsem sprejemljiva, saj nobena od posameznih postavk ni ugotovljena v nerealni višini.

9.Sodišče prve stopnje ni spregledalo trditev nasprotnega udeleženca o zdravstvenih težavah. Iz razlogov izpodbijanega sklepa namreč jasno izhaja, da tem trditvam ni sledilo. Pojasnilo je, da je bil nasprotni udeleženec v svoji izpovedbi neprepričljiv. Navkljub temu, da je izpovedoval, da aktivno išče zaposlitev, o podrobnostih iskanja zaposlitve ni vedel povedati. Prav tako ni znal pojasniti, katera dela so (ne)primerna glede na njegovo zdravstveno stanje. Ker nasprotni udeleženec nima niti kakšne odločbe glede nezmožnosti za delo, pritožba ne more uspeti s trditvijo, da bi moralo sodišče prve stopnje pri ugotavljanju njegovih pridobitnih zmožnosti upoštevati njegovo zdravstveno stanje.

10.Okoliščina, da iz uradnih evidenc izhaja le prejemek socialne pomoči, lahko kaže zgolj na dejanski prejemek nasprotnega udeleženca, ne more pa izpodbiti ocene sodišča o njegovih pridobitnih zmožnostih. Ocena le-teh je namreč narejena na podlagi izpovedbe nasprotnega udeleženca o dohodkih, ki jih je zaslužil v preteklosti, o zneskih, ki jih je lahko prihranil, o znesku 1.400 EUR mesečno, za katerega je samo ocenil, da ga zmore zaslužiti sedaj, pa tudi na podlagi predlagateljičine izpovedbe o nižji delovni morali nasprotnega udeleženca, o njegovem izigravanju sistema socialne pomoči, prikrivanju dohodkov in delu na črno. Pritožbena trditev, da nasprotnemu udeležencu po plačilu preživnin ne ostane nič, tako ni pravilna. Ostane mu vsaj 625 (= 1.400 - 775) EUR. Ob ugotovljenih potrebah otrok, zmožnostih obeh staršev in porazdelitvi preživninskega bremena med njiju, je sodišče prve stopnje za vse tri otroke nasprotnemu udeležencu naložilo plačevanje materialnopravno pravilne denarne zneske preživnin.

11.Pritožbeni razlogi tako niso podani. Ker ni podan niti kakšen od razlogov, na katere pritožbeno sodišče ob odločanju o pritožbi pazi uradoma, se je pritožba izkazala za neutemeljeno. Zato jo je bilo treba zavrniti in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrditi (2. točka 365. člena, 366. člen, 350. člen in 353. člen ZPP).

12.V postopkih za varstvo koristi otroka sodišče o stroških postopka odloči po prostem preudarku (101. člen ZNP-1). Kriterij za uporabo prostega preudarka so okoliščine primera vsake posamezne zadeve. Predlagateljica kakšnih razlogov za prevalitev stroškov, nastalih ji v zvezi z odgovorom na pritožbo, ni navedla. Zato te stroške krije sama.

-------------------------------

1Zakon o pravdnem postopku (ZPP), Uradni list RS, št. 26/99 in nasl., ki se v tem nepravdnem postopku subsidiarno in smiselno uporablja na podlagi 42. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1), Uradni list RS, št. 16/19.

2Družinski zakonik (DZ), Uradni list RS, št. 15/17 in nasl.