Jedro

Sodišče lahko pravico do stikov med otrokom in enim od staršev omeji, če je otrok zaradi stikov ogrožen.

Izrek

I.Pritožbena postopka, vodena pod opr. št. Cp 375/2023 in I Cp 376/2023 se združita in se vodita pod enotno opr. št. Cp 375/2023.

II.Pritožbi zoper sklep opr. št. IV N 136/2022 z dne 15. 6. 2023 in pritožba zoper sklep IV N 136/2022 z dne 14. 7. 2023 se zavrneta in se sklep z dne 15. 6. 2023 v točki I., točka 1., ter sklep z dne 14. 7. 2023, potrdita.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je sodišču druge stopnje s predložitvenim poročilom predložilo v pristojno pritožbeno reševanje pritožbi zoper dva sklepa, vodena pod opr. št. IV N 136/2022 z dne 15. 6. 2023 in z dne 14. 7. 2023. Sodišče druge stopnje je obe pritožbi zoper oba sklepa obravnavalo enotno in je zato zadevi Cp 375/2023 in pritožbeno zadevo I Cp 376/2023 združilo v enoten postopek in ju je v nadaljevanju obravnavalo pod enotno opravilno številko Cp 375/2023.

2.S sklepom opr. št. N 136/2022 z dne 15. 6. 2023 je sodišče prve stopnje v izpodbijanem delu sklenilo, da se stiki med mld. A. A. EMŠO ... in materjo B. B., določeni s sklepom tukajšnjega sodišča pod opr. št. IV N 136/2022 z dne 15. 6. 2022 spremenijo tako, da se izvajajo: vsak prvi petek mesečno od 18.020 do 20.00 uro po telefonu v trajanju po 10 minut. S sklepom opr. št. IV N 136/2022 z dne 14. 7. 2023 pa je sodišče prve stopnje popravilo očitno pisno napako v sklepu z dne 15. 6. 2023 tako, da pravilno glasi, da se stiki izvajajo vsak prvi petek mesečno med 18.20 in 19.00 uro po telefonu v trajanju po 10 minut. Sodišče prve stopnje je predmetno odločitev glede glavne stvari sprejelo na podlagi predloga predlagatelja, to je Centra za socialno delo Žalec z dne 22. 12. 2022, na podlagi določbe členov 171 in 173 Družinskega zakonika. Predlagatelj je predlagal omejitev starševske skrbi mami B. B. ter očetu C. C. do mld. A. A. Podal je predlog za omejitev stikov med deklico ter prvo nasprotno udeleženko in spremembo stikov med deklico in drugim nasprotnim udeležencem. Mld. A. A. je bila na podlagi začasne odločbe Centra za socialno delo Žalec z dne 29. 8. 2013 odvzeta staršem in je bila nameščena v rejniško družino rejnice D. D. Sodišče je najprej, s sklepom z dne 21. 3. 2022 odločilo, da se mld. A. A. podaljša ukrep odvzema prvemu in drugemu nasprotnemu udeležencu, ter se podaljša ukrep namestitve v rejniško družino. Ta ukrep traja tri leta. Sodišče je na ta dan izdalo tudi začasno sodno poravnavo z določitvijo stikov med A. A. in prvo in drugim nasprotnim udeležencem. Dne 15. 6. 2022 pa je sprejelo sklep in je določilo stike posebej z materjo in posebej z očetom. Na podlagi izvedenega dokaznega postopka je odločilo, da se stiki med mld. A. A. in materjo B. B., določeni s sklepom z dne 15. 6. 2022 spremenijo tako, da se izvajajo vsak prvi petek mesečno med 18.020 in 19.00 uro po telefonu v trajanju do 10 minut. Sodišče prve stopnje je glede na navedbe udeležencev postopka ter ugotovitve predlagatelja in po vpogledu vseh dokazov ugotovilo, da ima deklica težave pri izvajanju stikov s prvo nasprotno udeleženko že dalj časa. O tem je poročala rejnica, to izhaja že iz psihiatričnega in klinično psihološkega mnenja v zadevi V N 2/2022 z dne 5. 6. 2021, v katerem izvedenki ugotavljata, da je prva nasprotna udeleženka v obdobjih brez bolezenskih znakov do svoje bolezni popolnoma nekritična. V akutnih fazah bolezni pa izgubi stik z realnostjo in takrat ni sposobna varno poskrbeti niti zase niti za druge. V obdobju poslabšanja psihičnega stanja udeleženka mld. A. A. celo ogroža, predvsem v smislu povzročitve psihične travme pri deklici, hkrati pa jo materino vedenje spravlja v stisko. Tudi iz mnenja dr. E. E. z dne 6. 12. 2022 izhaja, da A. A. pred stiki z mamo čuti napetost, nelagodje, kar se odraža tudi na njenem psihološkem področju, ko jo takrat, kadar se stiki bližajo in izvajajo, boli trebušček, bruha in je pod stresom. Psihologinja je ocenila, da stiki z mamo v deklici še vedno vzbujajo občutek nelagodja, strahu, zaskrbljenosti in jih deklica ne more sprejeti in se z njimi soočiti, zato je predlagala, da se razrešijo in naj se sledi želji mld. A. A. Sodišče je sledilo tudi mnenju in navedbam rejnice, da je materino bolezensko stanje treba sprejeti, ker ga ni mogoče spremeniti, vendar pa deklica ni srečna in ne vesela, da ima stike z materjo in to tudi ob navzočnosti predstavnika CSD. Tudi pri telefonskih stikih rabi omejitev, saj bo sicer klicala mama v nedogled in ponavljala eno in isto. Strokovna delavka predlagatelja pa je podala mnenje, da so stiki z mamo mld. A. A. v veliko breme in se jih boji, nanje ne želi iti in ima veliko stisko. Njena stiska in strah se povečata ob določenih maminih poslabšanjih zdravstvenega stanja, ko je ta bolj zmedena in bolj vznemirjena. Tudi drugi nasprotni udeleženec je izpovedal, da mati na stikih otroka preveč obremenjuje. Sodišče je glede na ugotovljeno, ko se težave matere ponavljajo in je to opazilo na vseh dosedanjih narokih, zaključilo, da tudi iz vsebine njenih navedb na naroku, ker deklica odklanja stike, izhaja, da stiki mld. otroku škodujejo. Zato je sklenilo, da je potrebno varovati največje koristi mld. A. A. in stike z njeno materjo, to je prvo nasprotno udeleženko, omejiti in sicer na telefonski stik vsak prvi petek mesečno med 18.020 in 19.00 uro v trajanju po 10 minut, kot sta to predlagala predlagatelj in rejnica na naroku. Mld. A. A. bi bila z večjim obsegom stikov ogrožena in je tako mogoče njene koristi v zadostni meri zaščititi in zavarovati le na takšen način izvajanja stikov.

3.Zoper takšno odločitev se pritožuje predlagateljica po pooblaščenki. Pritožbo podaja zoper sklep sodišča prve stopnje z dne 15. 6. 2023 in zoper glavni sklep z dne 14. 7. 2023. Pritožbo podajo zoper točko I. 1. iz vseh pritožbenih razlogov iz 338. člena ZPP. Po mnenju pritožnice sodišče sploh ni ugotavljalo, s čim naj bi mati na stikih ravnala v škodo svoje hčerke oziroma kakšno naj bi bilo njeno ravnanje ali opustitev, ki bi jo bilo označiti, da ni v korist otroka in da povzroča ogroženost otroka. Dejstvo je, da je prva nasprotna udeleženka duševno bolna, vendar pa je pod stalno kontrolo psihiatra in redno jemlje terapije. Zakaj prihaja pri mld. A. A. do težav pred stiki in po stikih z materjo, ki jih zaznava rejnica, dejansko sodišče v postopku ni ugotovilo. Mld. A. A. nikoli ni izrazila strahu pred materjo, njen strah pa je bil jasno izražen glede staršev po materini strani. Sodišče prve stopnje je sicer razpolagalo s psihološkim mnenjem E. E., ki je glede stikov A. A. z mamo v dvomih in mnenju, da jih deklica ne zmore sprejeti, ter se z njimi konstruktivno soočiti in je mnenja, da se ti stiki sicer ohranijo, zelo razredčeno. Tudi iz mnenja izvedenke klinične psihologije F. F. in G. G. z dne 5. 6. 2021 ne izhaja, da bi bilo treba stike med materjo in otrokom tako drastično omejiti. Izvedenki sta predlagali stike enkrat tedensko po 4 ure, vsako drugo nedeljo po 8.00 ur in še nato počitniške stike. Iz spisa ni ugotoviti dejstev, ki bi kazali na spremenjene okoliščine ali ogroženost otroka ravno zaradi stikov z materjo. Ravno iz tega razloga je prva nasprotna udeleženka predlagala, da sodišče z A. A. opravi neformalni razgovor, v katerem bi se A. A. morebiti bolj razkrila o svojih občutenjih. Sodišče prve stopnje tega razgovora ni opravilo in tako ni ugotovilo ali si A. A. stikov z materjo dejansko ne želi. Glede mnenja predlagatelja pa navaja, da je predlagatelj le udeleženec tega postopka. Zato nasvet predlagatelja ne bi smel odvezati dolžnosti sodišča, da se prepriča ali je res A. A. zaradi stikov z materjo ogrožena. Zgolj telefonski stik enkrat mesečno v trajanju največ 10 minut ne more biti v korist otroka oziroma, da bi ta skromen stik ogrožal otroka. Če je mati resnično škodljiva za svojo hčer, potem je tudi 10 minutni telefonski stik med njima škodljiv oziroma za otroka nekoristen. Prva nasprotna udeleženka je res bolna in to gotovo vpliva na otroka, vendar pa nikakor ne v takšni meri, da bi bil otrok zaradi stika z materjo ogrožen, kar je sicer laično mnenje, ki pa mora biti preizkušeno s strokovne plati, česar pa sodišče ni naredilo. Sodišče prve stopnje je sprejelo ukrep brez znanja ustreznih strokovnjakov. Osnovni stik otroka z materjo bi moral biti ohranjen, ne glede na bolezen prve nasprotne udeleženke. Nihče ne more trditi, da ni v korist otroka, da ima s svojo mamo neposredne stike, s tem sklepom je tako poseženo tudi v korist otroka. Res je, da otrok ne more biti terapevtsko sredstvo za svoje starše, vendar pa bi sodišče prve stopnje moralo ugotoviti, da je vsaka malo bolj skrbna mama hudo prizadeta, če svojega otroka ne more objeti v zavetju svojega doma. V tem postopku tako ni prav nobenega dokaza, da bi mati s svojim vedenjem ali z opustitvijo ogrožala svojo mld. hči A. A. Le poročanje rejnice, predlagatelja in šole, ki jo A. A. obiskuje, da jo stiki z materjo obremenjujejo, ne morejo biti odločilni. To še ni zadostna podlaga za odločitev, da se stiki hčerke z materjo omejijo le na telefonski stik enkrat mesečno za 10 minut. Nasprotna udeleženka zato predlaga razveljavitev sklepa v delu, kjer so stiki mld. A. A. z njo omejeni in nato v ponovnem sojenju pribavi izvedeniško mnenje glede stikov.

4.Na pritožbo je odgovoril predlagatelj, ki na postopek sodišča prve stopnje nima nobenih pripomb.

5.Pritožba ni utemeljena.

6.Na predlog predlagatelja je sodišče prve stopnje najprej s sklepom z dne 21. 3. 2022 sklenilo, da se mld. A. A. podaljša ukrep odvzema prvemu in drugemu nasprotnemu udeležencu ter se podaljša ukrep namestitve v rejniško družino rejnice D. D. Ta ukrep traja tri leta. Sodišče je v tej zadevi najprej, glede izvajanja stikov izdalo začasno sodno poravnavo z določitvijo stikov med mld. A. A. in materjo pod nadzorom. Nato je dne 15. 6. 2023 sprejelo sklep in določilo stike posebej z materjo in posebej z očetom. S sedaj izpodbijanim sklepom pa je v točki I.1. odločilo, da se ti stiki, ki so bili določeni s sklepom tukajšnjega sodišča pod opr. št. IV N 136/2022 z dne 15. 6. 2022 spremenijo tako, da se izvajajo vsak prvi petek v mesecu med 18.020 in 19.00 uro po telefonu in v trajanju do 10 minut. Predlagatelj je namreč dne 22. 12. 2022 podal predlog, da se ti stiki, ki so bili nazadnje urejeni dne 15. 6. 2022 omejijo tako, kot je odločilo sodišče prve stopnje. Na podlagi zadnjih sodnih odločb so se namreč stiki izvajali pod nadzorom CSD in sicer enkrat mesečno oziroma dvakrat mesečno v času letnih počitnic ter v času jesenskih počitnic, božično – novoletnih praznikov, zimskih in prvomajskih počitnic, vse v obsegu 45 minut do ene ure. Glede na to, da lahko skladno z drugim odstavkom 163. člena DZ stiki pod nadzorom trajajo le 9 mesecev in jih ni mogoče ponovno izdati in podaljšati, je zato predlagatelj podal nov predlog za ureditev stikov. Takšno omejitev stikov pa je predlagatelj predlagal zato, ker je iz poročila rejnice iz februarja 2022 mogoče zaznati, da se je mld. A. A. bala odhajati na stike predvsem z mamo, po stikih pa je bila vznemirjena. Izražene stiske je opazil tudi predlagatelj, ob opravljenem pogovoru z deklico dne 21. 2. 2022. Stiki med mld. A. A. in prvo nasprotno udeleženko po mnenju predlagatelja deklici niso v korist, ker to izhaja tudi iz psihiatričnega in klinično psihološkega izvedenskega mnenja v zadevi opr. št. V N 2/2022. Izvedenka je tej zvezi podala mnenje, da je za zavarovanje psihosocialnega razvoja mld. A. A., nujno najmanjše možno izpostavljanje matičnemu okolju. Tudi iz psihološkega mnenja z dne 6. 12. 2022 izhaja, da A. A. pred stiki z mamo čuti napetost in neugodje, kar se odraža tudi na njenem psihosomatskem področju. Tudi strokovna delavka predlagatelja je v poročilu z dne 13. 12. 2022 navajala, da je bil pri mld. A. A. ob izvajanju stikov prisoten strah, ter da je imela psihosomatske težave. Sodišče prve stopnje je nato izvedlo dokazni postopek, v katerem je izvedlo, s strani predlagatelja in prve nasprotne udeleženke predlagane dokaze, in je nato sprejelo predmetno odločitev o omejitvi stikov. Sodišče prve stopnje ni opravilo neposrednega razgovora z mld. deklico, kajti sodišče je sledilo razlogom predlagatelja, ki je to odsvetoval. Sodišče prve stopnje tega razgovora ni opravilo, ker je štelo, da je smisel tega postopka iskanje koristi mld. otroka in v tem, da je bila mld. A. A. že v postopkih pri zagovorniku otrokovih pravic, pri izvedenki, obiskuje psihologinjo in da ima, kot izhaja iz ostalih izvedenih dokazov pri izvajanju osebnih stikov z mamo hude stiske, zato je sodišče predmetno odločitev sprejelo na podlagi vseh ostalih izvedenih dokazov in je s tem mld.A. A. prihranilo dodatno stisko z vabljenjem in opravljanjem razgovora. Odločitev sodišča prve stopnje v tej zvezi je tako obrazložena in je tudi pravilna. Da sodišče prve stopnje, pravilno ni izvedlo neposrednega razgovora z mld. A. A., pa izhaja tudi iz mnenja izvedenke, ki je mnenja, da bo A. A. lahko o stikih odločala šele takrat, ko bo stara 12 let. Sedaj je deklica stara 10 let in tudi iz tega razloga sam razgovor sodnice z mld. otrokom ne bi doprinesel k pravilnejši odločitvi sodišča prve stopnje. Pritožba tako v tem delu ni utemeljena.

7.Neutemeljene so pritožbene navedbe nasprotne udeleženke, da sodišče prve stopnje ni ugotovilo, zakaj prihaja pri mld. A. A. do težav pred stiki in po stikih z materjo. Rejnica je namreč predlagatelja dne 17. 10. 2022 pisno obvestila, da mora mld. A. A. na stike s prvo nasprotno udeleženko zelo vzpodbujati, saj ta že dan pred izvedbo stikov išče izgovore, da jo boli glava, da se slabo počuti, da ima mogoče vročino ali Covid, vse z namenom, da do stika ne bi prišlo. Prav tako je večkrat pred stikom tako doma, kot tudi na parkirišču pred CSD in v sobi za stike, bruhala. Pred in po stiku s prvo nasprotno udeleženko je bila vznemirjena, pred stikom težko zaspi. Darila, ki jih je nasprotna udeleženka prinašala na stik, je mld. A. A. zavračala in so ji bila v breme. Tudi iz poročila predlagatelja z dne 13. 12. 2022 o stikih pod nadzorom med materjo in mld. A. A. izhaja, da je opaziti, da ni iskrene navezanosti deklice na mamo, pač pa je takoimenovana moralna odgovornost otroka do starša. Predlagatelj zaključuje, da ni prave koristi za deklico pri izvajanju stikov med mld. A. A. in njeno materjo. Mati po oceni strokovne delavke tudi ni sposobna uvideti potreb otroka. Tudi iz poročila izbrane psihologinje izhaja, da otrok pred stiki z mamo čuti napetost, nelagodje, kar pa se odraža tudi na njenem psihosomatskem področju – jo boli trebušček, bruha. Kadar se bližajo stiki z mamo je pod stresom. Po mnenju psihologinje, stiki z mamo v deklici še vedno vzbujajo občutek nelagodja, strahu, zaskrbljenosti in jih deklica ne zmore sprejeti oziroma se z njimi soočiti, zato je predlagala, da se stiki razredčijo. Tudi iz mnenja izvedenk, kateri sta mnenje podali v zadevi V N 2/2022 izhaja, da je prva nasprotna udeleženka v obdobjih brez bolezenskih znakov, do svoje bolezni popolnoma nekritična. V obdobjih poslabšanja psihičnega stanja oziroma akutnega izbruha pa se ocenjuje, da lahko prva nasprotna udeleženka mld. A. A. celo ogroža, predvsem v smislu povzročitve psihične travme pri deklici, hkrati pa jo materino vedenje spravlja v stisko. Odločitev sodišča prve stopnje ima tako oporo v dejanskih ugotovitvah in tudi v strokovnih ugotovitvah in iz vseh teh izvedenih izkazov izhaja, da si mld. A. A. stikov z materjo ne želi in da stiki kot so potekali nazadnje, mld. otroku niso v korist. Po določbi člena 173 DZ sodišče enemu od staršev omeji pravico do stikov, če je otrok zaradi teh stikov ogrožen in je mogoče le z omejitvijo ali z odvzemom pravice do stikov, v zadostni meri zavarovati njegovo korist. Sodišče prve stopnje je ugotovilo na podlagi prej izvedenih dokazov, da deklica odklanja stike z materjo in so ji ti stiki začeli škodovati in je zato pravilno sklenilo, da je potrebno zavarovati največjo korist mld. A. A. in stike z materjo omejiti, kot to predvideva prej omenjena določba. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da bi bila mld. A. A. z večjim obsegom stikov ogrožena in je tako mogoče njene koristi v zadostni meri zaščititi in zavarovati le na takšen način, da se ji stiki z materjo omogočijo le s telefonskimi razgovori, kot to izhaja iz izreka sklepa sodišča prve stopnje.

8.Neutemeljene so pritožbene navedbe, da sodišče prve stopnje ni ugotovilo, zakaj prihaja pri mld. A. A. do težav pred stiki in po stikih z materjo. Rejnica je namreč predlagatelja dne 17. 10. 2022 pisno obvestila, da mora mld. A. A. na stike s prvo nasprotno udeleženko zelo vzpodbujati, saj ta že dan pred izvedbo stikov išče izgovore, da jo boli glava, da se slabo počuti, da ima mogoče vročino ali Covid, vse z namenom, da do stika ne bi prišlo. Prav tako je večkrat pred stikom tako doma, kot tudi na parkirišču pred CSD in v sobi za stike, bruhala. Pred in po stiku s prvo nasprotno udeleženko je bila vznemirjena, pred stikom težko zaspi. Darila, ki jih je nasprotna udeleženka prinašala na stik, je mld. A. A. zavračala in so ji bila v breme. Tudi iz poročila predlagatelja z dne 13. 12. 2022 o stikih pod nadzorom med materjo in mld. A. A. izhaja, da je opaziti, da ni iskrene navezanosti deklice na mamo, pač pa je takoimenovana moralna odgovornost otroka do starša. Predlagatelj zaključuje, da ni prave koristi za deklico pri izvajanju stikov med mld. A. A. in njeno materjo. Mati po oceni strokovne delavke tudi ni sposobna uvideti potreb otroka. Tudi iz poročila izbrane psihologinje izhaja, da otrok pred stiki z mamo čuti napetost, nelagodje, kar pa se odraža tudi na njenem psihosomatskem področju – jo boli trebušček, bruha. Kadar se bližajo stiki z mamo je pod stresom. Po mnenju psihologinje, stiki z mamo v deklici še vedno vzbujajo občutek nelagodja, strahu, zaskrbljenosti in jih deklica ne zmore sprejeti oziroma se z njimi soočiti, zato je predlagala, da se stiki razredčijo. Tudi iz mnenja izvedenk, kateri sta mnenje podali v zadevi V N 2/2022 izhaja, da je prva nasprotna udeleženka v obdobjih brez bolezenskih znakov, do svoje bolezni popolnoma nekritična. V obdobjih poslabšanja psihičnega stanja oziroma akutnega izbruha pa se ocenjuje, da lahko prva nasprotna udeleženka mld. A. A. celo ogroža, predvsem v smislu povzročitve psihične travme pri deklici, hkrati pa jo materino vedenje spravlja v stisko. Odločitev sodišča prve stopnje ima tako oporo v dejanskih ugotovitvah in tudi v strokovnih ugotovitvah in iz vseh teh izvedenih izkazov izhaja, da si mld. A. A. stikov z materjo ne želi in da stiki kot so potekali nazadnje, mld. otroku niso v korist. Po določbi člena 173 DZ sodišče enemu od staršev omeji pravico do stikov, če je otrok zaradi teh stikov ogrožen in je mogoče le z omejitvijo ali z odvzemom pravice do stikov, v zadostni meri zavarovati njegovo korist. Sodišče prve stopnje je ugotovilo na podlagi prej izvedenih dokazov, da deklica odklanja stike z materjo in so ji ti stiki začeli škodovati in je zato pravilno sklenilo, da je potrebno zavarovati največjo korist mld. A. A. in stike z materjo omejiti, kot to predvideva prej omenjena določba. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da bi bila mld. A. A. z večjim obsegom stikov ogrožena in je tako mogoče njene koristi v zadostni meri zaščititi in zavarovati le na takšen način, da se ji stiki z materjo omogočijo le s telefonskimi razgovori, kot to izhaja iz izreka sklepa sodišča prve stopnje.

9.Sodišče prve stopnje je tako utemeljeno in obrazloženo sprejelo predmetno odločitev, sprejelo jo je na podlagi strokovnega mnenja CSD in strokovne delavke in na podlagi drugih izvedenih dokazov, ki so to mnenje potrjevali v smeri, da so neposredni stiki z materjo deklici v škodo in jo celo ogrožajo. Pri določanju, sedaj tako določenih stikov pa je sodišče prve stopnje, kot je obrazloženo sledilo največji otrokovi koristi in je zato odločitev sodišča prve stopnje materialnopravno pravilna.

10.Glede na obrazloženo je zato sodišče druge stopnje ob uporabi določbe 2. točke prvega odstavka 365. člena ZPP v zvezi s členom 42 ZNP-1 obe pritožbi kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo oba izpodbijana sklepa. Sodišče prve stopnje je pri izdaji izpodbijanega popravnega sklepa zgolj popravilo svojo pisno pomoto (18.020, pravilno v 18.20) in je pri tem pravilno uporabilo določbo člena 328 ZPP v zvezi s členom 42 ZNP-1, zato je tudi odločitev v tej zvezi pravilna.

11.Izrek o pritožbenih stroških je odpadel, ker jih stranke niso priglasile.

Zveza:

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 173

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.