Jedro

Zakonite zamudne obresti prično teči, ko pride dolžnik v zamudo. Pri vračilu dvojne are pride dolžnik v zamudo tedaj, ko upnik vračilo zateva.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se sodba razveljavi glede odločitve o obrestih in stroških. V ostalem se pritožba zavrne in se v izpodbijanem nerazveljavljenem delu potrdi odločba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Prvo sodišče je z izpodbijano sodbo toženi stranki naložilo, naj tožnikoma v roku petnajstih dni pod pretnjo izvršbe plača 1.256.000,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 3.6.1994 dalje do plačila, v presežku pa je tožbeni zahtevek zavrnilo. Obenem je toženi stranki še naložilo, naj tožnikoma povrne njune pravdne stroške v višini 202.809,00 SIT z zakonitmi zamudnimi obrestmi od dne izdaje sodbe pa do plačila, v roku 15-ih dni pod pretnjo izvršbe. V sodbo je prvo sodišče povzelo še sklep, s katerim ni dovolilo nasprotne tožbe, marveč je pri istem sodišču le-to vpisalo kot samostojno tožbo. Proti sodbi in sklepu se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožena stranka ter sodišču predlaga, naj sodbo spremeni in tožbeni zahtevek zavrne, podrejeno pa naj sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Pritožnica uvodoma zatrjuje, da je sodba obremenjena z bistvenimi kršitvami postopka, saj naj bi si bila sama s seboj v nasprotju. Nato graja odločitev prvega sodišča, ker ni dopustilo nasprotne tožbe. Po njenem naziranju gre za zahtevke z identično pravno podlago. Še več: izhajajo celo iz istega pravnega razmerja. Tožena stranka, pravi pritožnica, je tako postavljena v "neprimerno stanje", saj je glede na odločitev v nasprotni tožbi že vnaprej preiudicirana. Odločitev glede nedopustitve nasprotne tožbe je povsem pavšalna in niti ni razvidno, kaj je sodišče vodilo k taki odločitvi. V nadaljevanju pritožnica ponavlja, da je ves spor posledica nekorektnega ravnanja tožeče stranke, kar naj bi bilo bistvenega pomena za odločitev v tej zadevi, česar pa sodišče ni upoštevalo. Sodišče naj bi prezrlo tudi dejstvo, da pravdne stranke niso nikoli sklenile prodajne pogodbe. Ob tem pa velja poudariti, navaja dalje pritožnica, da do sklenitve pogodbe ni prišlo zaradi razlogov na strani tožečih strank. Bistveno v razmerju med pravdnimi strankami naj bi bilo sestaviti tri pogodbe in sicer: kreditno, najmeno in predpogodbo o prodaji stanovanja. Navedne osnutke je tožena stranka tudi pripravila. pritožnica tako zatrjuje, da na njeni strani ni nikakršne odgovornosti ter se sprašuje, v čem naj bi bila njena odgovornost? V nadaljevanju v podkrepitev njene pogodbene resnosti še navaja, da je sama v tem obdobju kot kupovalka sklenila predpogodbo za hišo v Tacnu - torej se je imela namen preseliti. Pritožnica dalje izraža svoje "presenečenje nad okoliščino, da je prvostopno sodišče izpovedbo priče S. D. štelo kot verodostojno" ter dodaja, da gre za sestro drugotoženke. Če pa je sodišče že namenilo tolikšno pozornost dogodku pred Ljubljansko banko, kar pritožnico čudi, pravi dalje, potem bi moralo zaslišati tudi R. D., ki je bil ravno tako navzoč pri tem dogodku.Po pritožničinem naj bi bil dokaz z bančnim izpiskom, ki naj bi potrjeval, da sta toženca imela pripravljeno kupnino, ničvreden, saj je razvidno, da sta jo položila pri banki na drugem koncu mesta (Austria bank). Pritožnica nazadnje še napada odločitev sodišča, da je zahtevek priznalo skupaj z zakonitmi zamudnimi obrestmi vse od 3.6.1994 dalje, torej od dne ko je bilo izdano potrdilo o prevzemu are. Od kod zamuda, se sprašuje pritožnica? Na pritožbo je odgovorila tožeča stranka, ki predlaga njeno zavrnitev. Pritožba je delno utemeljena. Pritožnica ima prav, ko zatrjuje, da prvo sodišče tožnikoma ne bi smelo priznati tudi zakonitih zamudnih obresti od 3.6.1994 dalje. Tega dne je bila namreč ara dana in ni mogla priti v zamudo, kar je pogoj za tek zamudnih obresti. Prvo sodišče sicer ugotavlja, da je toženka z vračilom dvojne are prišla v zamudo, vendar pa v razlogih nadalje ne pojasni kdaj in kako. Pritožnica se sprašuje v kakšni zamudi naj bi bila ter pravi, da o tem ne more biti govora. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodbe v tem delu ni mogoče preizkusiti, saj le-ta ne vsebuje razlogov o odločilnem dejstvu (t.j. kako in kdaj je toženka prišla v zamudo). Ker je v tem delu torej podana bistvena kršitev pravil pravdnega postopka (13.točka 2.odstavka 354.člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP/77; ta zakon je bilo potrebno upoštevaje določbo 498.člena sedaj veljavnega ZPP še uporabiti v tej zadevi), je bilo potrebno sodbo v delu, ki se nanaša na obresti razveljaviti. Ker o zadevi tako še ni dokončno odločeno, pa je pritožbeno sodišče razveljavilo tudi odločitev o stroških postopkih ter jo tako pridržalo za končno odločbo. Prvo sodišče naj v novem postopku odpravi storjeno bistveno kršitev postopka. V ostalem delu pa je pritožba neutemeljena. Pritožnica ves čas in tako tudi v pritožbi zatrjuje, da je odgovornost za neizpolnitev na strani tožnikov ter skuša prikazati, da je spodletelo pogodbeno razmerje posledica nekorektnega ravnanja tožnikov. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da gre za pavšalne navedbe, ki jih pritožnica z ničemer ne pojasni in tudi ne podpre z morebitnimi dokazi. Kot takšne pa ne morejo omajati sicer pravilno in popolno ugotovljenega dejanskega stanja v obravnavani zadevi. Nanj je prvo sodišče tudi pravilno uporabilo materialno pravo ter v skladu z drugim odstavkom 80.člena ZOR ugodilo tožbenemu zahtevku na vrnitev dvojne are. Pritožnici je potrebno odgovoriti, da priča S. D. zgolj zato, ker je sestra drugotoženke, še ni neverodostojna. Res je sicer, da sorodstveno razmerje po naravi stvari lahko zmanjša pričino objektivnost ter lahko le-ta tudi povsem nehote izpoveduje pristrano. Vendar pa je priča v obravnavani zadevi izpovedovala o konkretnih in trdnih dejstvih. Zatrjevanje, da priča ni verodostojna torej lahko v tem primeru pomeni le to, da laže. Tega pa pritožnica ne trdi in v pritožbi tudi ne pove, kaj naj bi bila priča izpovedala, pa ne bi držalo. Še več: pritožnica ne pove niti tega, kakšna je njena različica dogodka pred Ljubljansko banko, o katerem je izpovedovala priča S. D.. Dalje ne pojasni niti tega, kaj novega oziroma drugačnega bi izpovedal R. D., ki bi ga sodišče po njenem kot očividca moralo zaslišati. Ker pritožnica ne pojasni, resničnost katerih dejstev bi z zaslišanjem te priče lahko dokazala, je takšen predlog neupošteven (352.člen ZPP/77). Pritožnica dalje nima prav, ko navaja, da je sodišče prezrlo dejstvo, da pravdne stranke niso sklenile prodajne pogodbe ter tako smiselno uveljavlja, da pogodba o ari ni veljavna. Stranke so se med seboj zavezale, o čemer priča listina, ki je naslovljena kot "potrdilo o prevzemu are", a obenem vsebuje tudi obveznosti, ki so jih stranke utrdile z aro, kar je navsezadnje glavni namen tega pravnega akta. Že iz povedanega sledi, da pogodbi o ari v obravnavani zadevi ni mogoče odreči veljavnosti, saj vsebuje vse potrebne sestavine iz 79.člena ZOR. Ker je toženka obveznosti prekršila ter po njeni krivdi ni prišlo do realizacije tistega, kar je bilo pogodbeno dogovorjeno, sta tožnika v skladu z drugim odstavkom 80.člena ZOR upravičena do vrnitve dvojne are. Tako je odločilo tudi prvo sodišče ter je njegova odločitev pravilna in zakonita. Nazadnje je potrebno odgovoriti še na tisti del pritožbe, ki napada sklep, da se nasprotna tožba ne dopusti. Nasprotna tožba je samostojna tožba, ki jo vloži tožnec zoper tožnika. Sodišče združi obe tožbi v skupno obravnavanje in dokazovanje, če je to smotrno (Juhart, ZPP s pojasnili). V obravnavani zadevi pa razloga smotrnosti ni, saj je o zahtevku po tožbi v osrednjem delu že odločeno in so tudi dejstva v tem obsegu že ugotovljena. Združitev tožb v skupno obravnavanje bi tako pomenilo le zavlačevanje prve (t.j. obravnavane) zadeve. Zato je odločitev prvega sodišča, da nasprotne tožbe ne dopusti, pravilna, pritožba pa neutemeljena. Iz navedenih razlogov je pritožba (izvzemši del, ki napada odločitev o zakonitih zamudnih obrestih) neutemeljena. Ker prvo sodišče ni zagrešilo tudi nobenih kršitev, na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče sodbo v izpodbijanem nerazveljavljenem delu potrdilo (368.člen ZPP/77).