27. 12. 2021

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude mladoletnega Eneja Stojanovića, ki ga po zakonitih zastopnikih Mateji Fridl Stojanović in Dušanu Stojanoviću, vsi Maribor, zastopa Odvetniška pisarna Fridl & Hlastec, d. o. o., Maribor, na seji 27. decembra 2021

sklenilo:

1.Predlog, naj se do končne odločitve Ustavnega sodišča zadrži izvrševanje prvega, drugega, tretjega in četrtega odstavka 8. člena Odloka o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19 (Uradni list RS, št. 174/21, 177/21, 185/21, 190/21, 200/21 in 201/21) v zvezi s Sklepom o izvajanju vzgojno-izobraževalnega dela na daljavo (Uradni list RS, št. 138/21), se zavrne.

2.Predlog, naj se v odločbi ali sklepu ne navedejo osebni podatki pobudnika in njegovih zakonitih zastopnikov, se zavrne.

OBRAZLOŽITEV

1.Ker niso izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 39. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS), je Ustavno sodišče predlog za začasno zadržanje izvrševanja izpodbijanega akta zavrnilo (1. točka izreka).

2.Pobudnik oziroma njegova zakonita zastopnika Ustavnemu sodišču predlagajo tudi, naj se v odločbi oziroma sklepu zaradi varstva zasebnosti ne navedejo njihovi osebni podatki. Po drugem odstavku 38.a člena ZUstS lahko Ustavno sodišče zaradi varstva zasebnosti dejansko odloči, da se v odločbi ali sklepu ne navedejo osebni podatki udeleženca v postopku ali osebni podatki drugega posameznika. Vendar pa morajo biti za sprejetje takšne odločitve v posamezni zadevi izkazane posebne okoliščine, ki v konkretni zadevi kažejo na potrebo po odstopu od splošnega pravila javnosti postopkov pred Ustavnim sodiščem.[1] V tej zadevi takšna potreba ni izkazana. Predlog za prikritje identitete je povsem nekonkretiziran. Obenem pa Ustavno sodišče dodaja, da zgolj mladoletnost pobudnika ne zadostuje za utemeljitev predloga za prikritje identitete.[2] Zato je Ustavno sodišče predlog, naj se v odločbi ali sklepu ne navedejo osebni podatki pobudnika in njegovih zastopnikov, zavrnilo (2. točka izreka).

3.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 39. člena in tretjega odstavka 38.a člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Matej Accetto ter sodnici in sodniki dr. Rok Čeferin, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Rajko Knez, dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik, dr. Rok Svetlič, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Matej Accetto

Predsednik

[1]Tako sklep Ustavnega sodišča št. U-I-92/20 z dne 1. 7. 2020.

[2]Tako Ustavno sodišče v sklepu št. U-I-128/16 z dne 23. 9. 2016.

5. 12. 2022

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude mladoletnega Eneja Stojanovića, ki ga po zakonitih zastopnikih Mateji Fridl Stojanović in Dušanu Stojanoviću, vsi Maribor, zastopa Odvetniška pisarna Fridl & Hlastec, d. o. o., Maribor, na seji 5. decembra 2022

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti prvega, drugega, tretjega in četrtega odstavka 8. člena Odloka o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19 (Uradni list RS, št. 174/21, 177/21, 185/21, 190/21, 197/21, 200/21, 201/21, 4/22, 8/22, 13/22 in 19/22) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pobudnik (učenec prvega razreda osnovne šole) izpodbija prvi, drugi, tretji in četrti odstavek 8. člena Odloka o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19 (v nadaljevanju Odlok/174). V uvodu pobude navaja, da navedene določbe Odloka/174 izpodbija v zvezi s Sklepom o izvajanju vzgojno-izobraževalnega dela na daljavo (Uradni list RS, št. 38/21 – v nadaljevanju Sklep ministrice/138). Pobudnik nasprotuje ukrepu obveznega samotestiranja učencev v šoli in ukrepu, po katerem se učencem, ki odklonijo izvajanje ukrepa samotestiranja, prepove zbiranje v šoli in odredi njihovo šolanje na daljavo. Gre za ukrepa, urejena z izpodbijanimi določbami 8. člena Odloka/174.

2.Pobudnik zatrjuje, da je izpodbijana ureditev v neskladju z načelom legalitete ter s 14. in 57. členom Ustave. Navaja, da ukrep začasne prepovedi zbiranja učencev, ki odklonijo samotestiranje, v šoli temelji na 3. točki prvega odstavka 39. člena Zakona o nalezljivih boleznih (Uradni list RS, št. 33/06 – uradno prečiščeno besedilo, 142/20 in 82/21 – v nadaljevanju ZNB), ki jo je Ustavno sodišče z odločbo št. U-I-79/20 z dne 13. 5. 2021 (Uradni list RS, št. 88/21) spoznalo za protiustavno, ker ne pomeni zadostne vsebinske podlage za odločanje Vlade o posegih v pravico do zbiranja in združevanja. Dodaja, da je Ustavno sodišče do odprave ugotovljene protiustavnosti, do katere naj bi prišlo v roku dveh mesecev po izdaji navedene odločbe, sicer omogočilo nadaljnjo uporabo navedene zakonske določbe in s tem izdajo podzakonskih predpisov, ki urejajo ukrepe iz 3. točke prvega odstavka 39. člena ZNB, vendar pa je rok za odpravo protiustavnosti že potekel. Pobudnik navaja tudi, da izpodbijana ureditev prekomerno posega v njegovo pravico do izobraževanja. V zvezi z ukrepom samotestiranja pobudnik navaja, da ga mlajši otroci niti ne morejo sami izvajati, saj naj bi bila v navodilih proizvajalcev testov predvidena pomoč odrasle osebe, take pomoči pa naj v šoli ne bi bili deležni, ker naj bi bil z Odlokom/174 predviden le nadzor s strani osebe, ki jo določi ravnatelj. Rezultati samotestiranja naj zato ne bi bili zanesljivi, samo izvajanje tega ukrepa pa bi lahko bilo tudi nevarno. Pobudnik meni, da bi bil milejši in izvedljiv ukrep obvezno testiranje učencev v domačem okolju, najučinkovitejši ukrep za preprečevanje širjenja okužb v šolah pa naj bi bilo ustrezno prezračevanje šol. Izpodbijana ureditev je po mnenju pobudnika tudi diskriminatorna, ker naj bi prepovedovala zbiranje v šolah le učencem, ki se ne bodo samotestirali, pri čemer zaradi omejitev glede pravilne izvedbe samotestiranja tudi okužba otrok, ki se bodo samotestirali, naj ne bi bila nič bolj ali manj verjetno ugotovljena. Izpodbijana ureditev je po mnenju pobudnika tudi v neskladju s 14. in 57. členom Ustave.

3.Vlada v odgovoru na pobudo opozarja, da prvi odstavek 4. člena ZNB ob bok pravici do varstva pred nalezljivimi boleznimi postavlja dolžnost vsakogar, da poleg svojega zdravja varuje tudi zdravje drugih ljudi pred temi boleznimi. Navaja, da je testiranje eden od učinkovitih ukrepov v odzivu na pandemijo COVID-19, ki pomaga ublažiti vpliv na ranljive skupine prebivalstva in na obremenitev zdravstvenih sistemov, hkrati pa zagotavlja, da lahko družbe in gospodarstva še naprej čim bolj nemoteno delujejo. S (samo)testiranjem naj bi bilo mogoče hitro odkrivanje in nadzor skupkov okužb ali izbruhov v določenih okoljih, s tem pa naj bi se zaščitilo druge pred razširjenim prenosom. Presejalno testiranje naj bi bilo namenjeno zaznavanju posameznikov, ki so okuženi, a še niso razvili simptomov COVID-19. V primeru nekontroliranega prekuževanja naj zdravstveni sistem ne bi zmogel niti oskrbe t.i. COVID bolnikov niti preostalih bolnikov, ki tudi v času COVID-19 potrebujejo zdravstveno oskrbo. Z ukrepi obveznega samotestiranja, prepovedi obiskovanja šole učencem, ki se ne želijo samotestirati, in obveznega nošenja zaščitnih obraznih mask naj bi Vlada sledila ustavno dopustnima ciljema zagotavljanja javnega zdravja (51. člen Ustave) in pravice do izobraževanja (57. člen Ustave). Vlada zavrača navedbe pobudnikov o invazivnosti ukrepa samotestiranja in o tem, da se otroci ne zmorejo samotestirati. Navaja, da v praksi ni bilo zaznati težav v zvezi z izvajanjem samotestiranja. Dodaja število na ta način odkritih okužb. Ukrepa samotestiranja in nošenja zaščitnih mask naj bi omogočala odprtost šol. V nadaljevanju odgovora Vlada zavrača navedbe pobudnikov, da za izpodbijane ukrepe ni ustrezne zakonske podlage. Glede prepovedi zbiranja ljudi v vzgojno-izobraževalnih ustanovah in posledičnim šolanjem na daljavo Vlada navaja, da gre za nujna začasna ukrepa, katerih cilj je omejitev širjenja nalezljive bolezni ter v tej povezavi splošna skrb za zdravje, tako da bo čim prej omogočeno vračanje otrok v šole k ustaljenim oblikam poučevanja oziroma učenja. Zatrjuje, da bo tudi učencem, ki se izobražujejo na daljavo, omogočeno, da bodo dosegli potrebne standarde znanja. Navaja, da se zaveda, da je za otroke z vidika tako izobraževanja kot tudi socializacije najustreznejše, da sodelujejo pri pouku v šoli. Tega naj bi se zavedala tudi zdravstvena stroka, zaradi česar naj bi predlagala sporne ukrepe, s katerimi naj bi se ta cilj lahko dosegal tudi v zelo zaostreni epidemiološki situaciji. Kot sklepno Vlada še dodatno pojasnjuje, zakaj naj ne bi bili utemeljeni očitki pobudnikov o neskladju izpodbijane ureditve s posameznimi določbami Ustave. Ob tem poudarja, da je pri izbiri ukrepov sledila strokovnim stališčem strokovnjakov v strokovni svetovalni skupini in načelu sorazmernosti iz 2. člena Ustave ter določila le nujno potrebne omejitve za dosego ustavnopravno dopustnega cilja varovanja javnega zdravja. Uporabljeni naj bi bili najmilejši možni ukrepi za preprečitev širjenja virusa, s čimer naj bi se zagotavljalo varovanje zdravja družbe in posameznikov ter uresničevanje pravice do izobraževanja.

4.Ministrica za izobraževanje, znanost in šport (v nadaljevanju Ministrica) zavrača navedbe pobudnika, da se 6-letni otrok ni sposoben samotestirati. Navaja, da v praksi v zvezi z izvajanjem samotestiranja niso bile zaznane nobene težave. Opozarja, da lahko virus prenašajo tudi posamezniki brez simptomov in da je bilo v času izvajanja tega ukrepa ugotovljenih že več kot 1200 pozitivnih testov. Izpostavlja, da so šole staršem mlajših učencev, ki so želeli sodelovati pri samotestiranju otrok, to omogočile. Navaja tudi, da se otroku ni treba samotestirati v šoli, če prinese ustrezno potrdilo o testiranju pri zunanjem izvajalcu. Ministrica meni, da načelo solidarnosti kot del ustavnega načela socialne države zahteva, da v določenih primerih (kot je tudi primer širjenja nalezljive bolezni) posameznik ne gleda samo nase in na svoje interese, temveč tudi na ljudi okoli sebe. V zvezi z izobraževanjem na daljavo Ministrica pojasnjuje, da je zakonodajalec odpravil ugotovljeno protiustavnost 104. člena Zakona o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 (Uradni list RS, št. 152/20 – ZZUOOP). Zatrjuje, da bo tudi učencem, ki se šolajo na daljavo, omogočeno, da bodo dosegli potrebne standarde znanja, in da učitelji s tem, ko poučujejo na daljavo, niso izgubili svojih kompetenc. Dodaja, da Vlada pri sprejemanju ukrepov za preprečevanje širjenja nalezljive bolezni COVID-19 izhaja iz priporočil strokovne delovne skupine. Ključna naj bi bila izhodišča zdravstvene stroke. Ta naj bi se zavedala, da je za otroke z vidika tako izobraževanja kot socializacije najustreznejše sodelovanje pri pouku v šoli, in je zato oblikovala ukrepe, ki omogočajo, da šole ostanejo odprte.

5.Pobudnik na odgovora Vlade in Ministrice ni odgovoril.

B.

6.Iz vsebine pobude izhaja, da pobudnik, čeprav v uvodu pobude navaja, da Odlok/174 izpodbija v zvezi s Sklepom ministrice/138, dejansko izpodbija le Odlok/174. Zato je Ustavno sodišče štelo, da se pobuda nanaša le na ta odlok.

7.Izpodbijane določbe Odloka/174 so med postopkom pred Ustavnim sodiščem prenehale veljati. Če predpis med postopkom pred Ustavnim sodiščem preneha veljati, Ustavno sodišče v skladu z drugim odstavkom 47. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS) odloči o njegovi ustavnosti oziroma zakonitosti, če so izkazani pogoji iz prvega odstavka 47. člena ZUstS, tj., če pobudnik izkaže, da niso bile odpravljene posledice njegove protiustavnosti in nezakonitosti. Gre za obstoj t. i. pravovarstvene potrebe za presojo ne več veljavnega predpisa. Takšne pravovarstvene potrebe pobudnik ne more izkazati. Škodljivih posledic, ki so mu morebiti nastale na podlagi izpodbijanih ukrepov, določenih z Odlokom/174 (samotestiranje v šoli ter začasna prepoved zbiranja v šoli v primeru odklonitve samotestiranja in posledično šolanje na daljavo), že po naravi stvari namreč ne bi bilo več mogoče odpraviti. Zato je Ustavno sodišče, ne da bi pobudnika posebej pozivalo, naj izkaže obstoj pogojev za nadaljevanje postopka po drugem odstavku 47. člena ZUstS, štelo, da njegova pravovarstvena potreba za presojo izpodbijanih določb Odloka/174 ni podana in pobudo iz tega razloga zavrglo. Pri tem se ni posebej ukvarjalo še z vprašanjem, ali bi bilo treba pobudo za presojo drugega odstavka 8. člena Odloka/174 zavreči že zato, ker se na pobudnika sploh ne nanaša.

C.

8.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUstS in tretje alineje tretjega odstavka v zvezi s petim odstavkom 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20) v sestavi: predsednik dr. Matej Accetto ter sodnica in sodniki dr. Rok Čeferin, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Rajko Knez, dr. Marijan Pavčnik, dr. Rok Svetlič, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Matej Accetto Predsednik

[1]Odlok/174 je prenehal veljati 21. 2. 2022 (glej 15. člen Odloka o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19, Uradni list RS, št. 22/22, 29/22, 37/22, 51/22 in 61/22).

[2]Ta določba se namreč nanaša na izvajanje ukrepa samotestiranja učencev in dijakov s posebnimi potrebami in jim v določenih primerih omogoča izvedbo samotestiranja v domačem okolju.