Jedro

Sodišče druge stopnje ugotavlja, da sodišče prve stopnje vročitve nasprotni stranki sploh ni poskusilo opraviti. Pri tem ne gre spregledati, da je predlagateljica razpolagala s kontaktnimi podatki nasprotnega udeleženca, tako z naslovom, kot z elektronskim naslovom, saj je zaslišana na naroku pojasnila, da z nasprotnim udeležencem komunicira po elektronski pošti, vendar ga o postopku ni obvestila.

Izrek

I. Pritožbama se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

II. Stroški pritožbenega postopka so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom v nepravdnem postopku mladoletna otroka strank zaupalo v varstvo in vzgojo materi J.V. (I. točka izreka). V II. točki izreka je odločilo, da se stiki med nasprotnim udeležencem in mladoletnima otrokoma izvajajo po sprotnem in predhodnem dogovoru med staršema, v III. točki izreka je odločilo, da je nasprotni udeleženec dolžan od 14. 10. 2019 dalje za ml. T.J.C. plačevati mesečno preživnino v višini 430,00 EUR in za ml. T.W.C. mesečno preživnino v višini 495,00 EUR. V preostalem delu, to je v presežku od predlaganega, je predlog zavrnilo (IV. točka izreka).

2. Zoper sprejeto odločitev se pritožuje začasni zastopnik nasprotnega udeleženca in nasprotni udeleženec po svojem pooblaščencu.

3. Začasni zastopnik v pritožbi navaja, da izpodbija sklep sodišča prve stopnje v III. točki izreka glede višine preživnine, saj nasprotnemu udeležencu ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem, zaradi česar je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Sodišče je začasnega zastopnika postavilo na predlog tožeče stranke v skladu s 5. točko drugega odstavka 82. člena ZPP. Sodišče prve stopnje je sicer opravljalo poizvedbe kako vročiti pisanje v Zimbabve, vendar sodnega pisanja niti ni poskusilo vročiti. Prav tako je pradlagateljica razpolagala z elektronskim naslovom nasprotnega udeleženca, vendar o slednjem sodišča ni obvestila, niti o postopku ni obvestila nasprotnega udeleženca. Predlaga da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in zaradi absolutne bistvene kršitve določb postopka sklep razveljavi ter vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Nasprotni udeleženec vlaga pritožbo po svojem pooblaščencu. Navaja, da njegovo prebivališče ni bilo neznano, saj je predlagateljica za njega ves čas vedela. V posledici slednjega pa tudi ni bilo podlage za postavitev začasnega zastopnika nasprotnemu udeležencu. Nasprotnemu udeležencu ni bilo omogočeno sodelovanje v pravdnem postopku. Predlagateljica pa bi lahko posredovala tudi druge naslove preko socialnih omrežij in bi tako nasprotnega udeleženca lahko obvestila o postopku, s tem pa bi tudi bila realizirana vročitev. Sicer pa je sodišče zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje glede višine mesečne preživnine za mladoletna otroka. Predlaga da sodišče druge stopnje pritožbi nasprotnega udeleženca ugodi in sklep sodišča razveljavi ter vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

4. Predlagateljica se v odgovoru na pritožbo zavzema za zavrnitev pritožbe kot neutemeljene.

5. Pritožba je utemeljena.

6. Sodišče druge stopnje je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih navedb in po uradni dolžnosti v skladu s 350. in 366. členom ZPP v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1).

7. Pregled zadeve pokaže, da je predlagateljica dne 14. 10. 2019 podala predlog zoper nasprotnega udeleženca glede dodelitve, stikov in določitve preživnine za mladoletna otroka. Pri tem je navedla naslov nasprotnega udeleženca, ki ima stalno prebivališče v Zimbabveju. Sodišče prve stopnje je opravilo poizvedbe pri Ministrstvu za pravosodje in ugotovilo, da Republika Slovenija nima vzpostavljenega diplomatskega odnosa z Republiko Zimbabve, s tem pa tudi ni vzpostavljena diplomatska pot, po kateri bi se lahko vročalo sodno pisanje. V posledici slednjega je nasprotnemu udeležencu postavilo začasnega zastopnika v skladu s petim odstavkom 82. člena ZPP.1

8. Pogoj za postavitev začasnega zastopnika je torej nemožnost oprave vročitve stranki. Potem, ko je na naroku dne 16. 6. 2020 predlagateljica pooblaščencu nasprotnega udeleženca posredovala elektronski naslov, je slednji o postopku nasprotnega udeleženca tudi obvestil in sodišču predložil pravilen naslov za vročanje pisanj nasprotnemu udeležencu. S sklepom z dne 4. 9. 2020 je bil začasni zastopnik razrešen, saj je nasprotni udeleženec dne 12. 8. 2020 po svojem pooblaščencu vložil pritožbo zoper sedaj izpodbijani sklep.

9. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da sodišče prve stopnje vročitve nasprotni stranki sploh ni poskusilo opraviti. Pri tem ne gre spregledati, da je predlagateljica razpolagala s kontaktnimi podatki nasprotnega udeleženca, tako z naslovom, kot z elektronskim naslovom, saj je zaslišana na naroku pojasnila, da z nasprotnim udeležencem komunicira po elektronski pošti, vendar ga o postopku ni obvestila. Šele na naroku je predlagateljica začasnemu zastopniku posredovala elektronski naslov in slednji je opravil vročitev pisanj nasprotnemu udeležencu, ki se je takoj zatem v postopek tudi vključil, in sicer s predmetno pritožbo, saj pred tem o postopku ni bil obveščen.

10. Sodišče prve stopnje je s takšnim postopanjem, ko nasprotnemu udeležencu niti ni poskusilo opraviti vročitve sodnega pisanja, kršilo pravico do sodelovanja v postopku in s tem pravico do izjave (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP). Temeljno načelo kontradiktornosti postopka nalaga sodišču, da vsaki stranki da možnost, da se izjavi o zahtevkih in navedbah nasprotne stranke (prvi odstavek 5. člena ZNP-1).

11. Pri postavitvi začasnega zastopnika je poleg obvezne objave sklepa v Uradnem listu in na sodni deski treba zagotoviti ustrezno publiciteto, če je treba, tudi na drug primeren način (prvi odstavek. 84. člena ZPP). V ta namen pridejo vpoštev npr. objave v dnevnem časopisju, pribitje obvestila na zadnjem naslovu stranke, vročitev obvestila njenim znanim sorodnikom, kot tudi obvestilo preko elektronske pošte. Gre za neposreden izraz pravice do enakega varstva pravic v postopku, ki jo zagotavlja vsem udeležencem pravdnega postopka že 22. člen Ustave RS. Sodišče si mora prizadevati za dejansko obveščenost stranke o izdanem sklepu o postavitvi začasnega zastopnika. Pri tem lahko in mora izkoristiti vse razpoložljive možnosti, da obvestilo o izdanem sklepu stranko tudi dejansko doseže, saj pomeni postavitev začasnega zastopnika omejitev pravice do izjavljanja v postopku.2 Pri tem ne gre spregledati, da ima predlagateljica z nasprotnim udeležencem vzpostavljene komunikacijske stike, pa nasprotnega udeleženca o postopku ni obvestila.

12. Glede na navedeno je bilo potrebno sklep sodišča prve stopnje razveljaviti in vrniti sodišču v novo sojenje, v katerem bo glede na dejstvo, da je nasprotni udeleženec že obveščen o postopku, izvedlo ustrezen kontradiktoren dokazni postopek in v zadevi ponovno odločilo.

13. Stroški pritožbenega postopka so nadaljnji stroški postopka (165. člen ZPP v zvezi s 40. členom ZNP-1).

PRAVNI POUK:

1. Zoper ta sklep je dopustna pritožba na Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Pritožbo je potrebno vložiti v roku 15 dni od prejema pisnega odpravka tega sklepa. Če se pritožba pošlje priporočeno po pošti, velja dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču. 2. Morebitno pritožbo je potrebno vložiti pisno v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko pri sodišču prve stopnje.

3. Pritožba mora vsebovati navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se sklep izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika (335. člen ZPP).

4. Če je pritožba nerazumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni (336. člen ZPP).

5. Sodna taksa za pritožbo mora biti plačana ob vložitvi pritožbe. Če sodna taksa ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena (tretji odstavek 105.a člena ZPP).

6. Če je pritožba vložena po pooblaščencu, mora biti pooblaščenec odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit (tretji odstavek 87. člena ZPP), sicer sodišče pritožbo kot nedovoljeno zavrže (drugi odstavek 89. člena ZPP).

7. Pritožbo lahko vloži stranka, ki nasprotuje razveljavitvi sklepa sodišča prve stopnje in vrnitvi zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

8. Sklep sodišča druge stopnje se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo (prvi in drugi odstavek 347. člena tega zakona) ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti (prvi odstavek 355. člena tega zakona) ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje (drugi odstavek 354. člena in drugi odstavek 355. člena tega zakona).

1 prvi odstavek 82 člen ZPP - če se med postopkom pred sodiščem prve stopnje pokaže, da bi redni postopek s postavitvijo zakonitega zastopnika toženi stranki predolgo trajal, tako da bi lahko zaradi tega nastale škodljive posledice za eno ali za obe stranki, postavi sodišče na predlog tožeče stranke toženi stranki začasnega zastopnika. 5. točka drugega odstavka 82. člena določa, da se začasni zastopnik postavi zlasti v primeru, če je tožena stranka ali njen zakoniti zastopnik, ki nima pooblaščenca v Republiki Sloveniji, v tujini in se ni mogla opraviti vročitev. 2 A. Galič, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, prva knjiga, Ljubljana 2005, stran 359, VSL I Cp 1106/2011 z dne 5. 5. 2011.