Jedro

Ker prvostopenjsko sodišče ni samo ugotavljalo dejanskega stanja in sodba temelji na dejanskem stanju, kot je bilo ugotovljeno v postopku izdaje sporne odločbe, za dovolitev obnove zaradi novih dejstev in dokazov ni izpolnjen pogoj iz drugega odstavka 96. člena ZUS-1. Ker sodišče ni izvajalo dokazov, se niti obnovitveni razlog iz 2. točke prvega odstavka 96. člena ZUS-1 ne nanaša na sodni postopek ampak kvečjemu na postopek, ki ga je vodila toženka (obnovitveni razlog iz 2. točke 260. člena ZUP).

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 100. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrglo tožnikov predlog za obnovo sodnega postopka, končanega s pravnomočno sodbo I U 1258/2013-22 z dne 11. 2. 2015. 2. Iz obrazložitve navedenega sklepa izhaja, da je sodišče z omenjeno sodbo kot neutemeljeno zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo Slovenske obveščevalno-varnostne agencije št. 0220-120/2013/4 z dne 8. 7. 2014, s katero je bilo tožniku preklicano dovoljenje za dostop do tajnih podatkov. Tožnik je predlagal obnovo sodnega postopka zaradi obnovitvenega razloga iz 1. in 2. točke prvega odstavka 96. člena ZUS-1. Obnova zaradi prvega razloga ni dovoljena na podlagi drugega odstavka 96. člena ZUS-1, saj sodišče v postopku pred izdajo omenjene pravnomočne sodbe ni samo ugotavljalo dejanskega stanja, ampak je pri presoji pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega upravnega akta izhajalo iz dejanskega stanja, kot je bilo ugotovljeno v upravnem postopku. V zvezi z drugim obnovitvenim razlogom pa sodišče pojasnjuje, da bi morala biti zatrjevana dejanja ugotovljena s pravnomočno kazensko sodbo, za katero pa tožnik ne zatrjuje, da obstaja.

3. Tožnik je zoper navedeni sklep vložil pritožbo, „da se popravi pomanjkljivosti v ugotovljenem dejanskem stanju ali pri kršitvah pravil postopka, ki so lahko vplivale na odločanje naslovnega sodišča in odločitvi tožene stranke na prvi stopnji“. Predlaga, naj Vrhovno sodišče sprejme sklep, s katerim dovoli obnovo postopka in razveljavi sodbo upravnega sodišča RS I U 1258/2013-22 z dne 11. 2. 2015. 4. Toženka na pritožbo ni odgovorila.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. V skladu s 1. točko prvega odstavka 96. člena ZUS-1 se postopek, ki je bil pravnomočno končan s sodno odločbo, obnovi, če stranka izve za nova dejstva ali če najde nove dokaze ali dobi možnost uporabiti nove dokaze, na podlagi katerih bi bil spor zanjo ugodneje rešen, če bi se nanje sklicevala ali če bi jih uporabila v prejšnjem postopku. Zaradi razlogov iz te točke se sme obnovo dovoliti le, če je sodišče samo ugotavljalo dejansko stanje (drugi odstavek istega člena).

7. Pritožnik ne nasprotuje navedbi sodišča v izpodbijanem sklepu, da pred izdajo sodbe z dne 11. 2. 2015 ni samo ugotavljalo dejanskega stanja, ni izvajalo dokazov in ni opravilo glavne obravnave, ampak da sodba temelji na dejanskem stanju, kot je bilo ugotovljeno v postopku izdaje sporne odločbe o preklicu dovoljenja. To pomeni, da za dovolitev obnove zaradi novih dejstev in dokazov ni izpolnjen pogoj iz drugega odstavka 96. člena ZUS-1, pritožnik pa je imel možnost predlagati obnovo upravnega postopka na podlagi 1. točke 260. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP).(1)

8. Po 2. točki prvega odstavka 96. člena ZUS-1 se postopek obnovi, če se sodna odločba opira na ponarejeno ali prenarejeno listino ali na krivo izpovedbo priče, izvedenca ali stranke pri zasliševanju pred sodiščem. Iz navedene določbe izhaja, da se nanaša na dokaze, uporabljene v upravnem sporu za ugotovitev dejstev ali okoliščin, na katerih temelji sodna odločba, ki pa jim je treba odreči dokazno vrednost, saj pomenijo kaznivo dejanje ponarejanja listin (251. in 252. člen KZ-1) ali krive izpovedbe (284. člen KZ-1). Ker njihov obstoj ugotavlja sodišče v kazenskem postopku, je pravilno stališče prvostopenjskega sodišča, da mora biti verjetnost tega obnovitvenega razloga izkazana s kazensko sodbo. Izjemo predstavljajo primeri, ko za kazenski pregon obstojijo ovire in bi zato o tem vprašanju kot predhodnem moralo odločiti upravno sodišče (drugi odstavek 48. člena ZUS-1).(2) Pritožnik nič od tega ne zatrjuje, kar pa niti ni bistveno, saj sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi ni ugotavljalo dejanskega stanja in ni izvajalo dokazov. Zato se uveljavljani obnovitveni razlog ne nanaša na sodni postopek ampak kvečjemu na postopek, ki ga je vodila toženka. Tudi ZUP namreč določa, da se postopek, končan z dokončno odločbo, obnovi, če je bila odločba izdana na podlagi ponarejene listine ali krive izpovedbe priče ali izvedenca ali kot posledica kakšnega dejanja, ki je kaznivo po kazenskem zakonu (druga alineja 260. člena).

9. Upoštevaje navedeno je odločitev sodišča prve stopnje, da ne dovoli obnove sodnega postopka, pravilna in zakonita. Na drugačno odločitev ne morejo vplivati sicer obširne pritožbene navedbe, ki pa se v bistvenem nanašajo na vpliv novih dejstev na odločitev toženke in ne sodišča.(3) Za pritožbeno presojo izpodbijanega sklepa so nepomembna tudi pritožnikova sklicevanja na kršitev procesnih pravic, urejenih v ZUP,(4) in navedbe, da Vrhovno sodišče odločbo, ki temelji na zmotno ali nepopolno ugotovljenih dejstvih, odpravi in zadevo reši samo, ker da je prav zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje utemeljen razlog za zadevno obnovo postopka, ki je bil končan z odločbo, zoper katero v upravnem postopku ni rednega pravnega sredstva (260. člen ZUP). Omenjeno kaže na pritožnikovo zmotno razlago, da je mogoče obnovitvene razloge iz ZUP uveljavljati tudi v upravnem sporu.

10. Ker obnova ni dovoljena, je neutemeljen še pritožbeni očitek, da se toženka ni opredelila do bistvenega razloga, zaradi katerega vztraja na obnovi postopka. Tudi če se zanemari, da v konkretni zadevi ne gre za toženko ampak za prvostopenjsko sodišče, ki je odločalo o obnovi, se temu zaradi zavrženega predloga ni bilo treba vsebinsko opredeliti do zatrjevanih dejstev.

11. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno (76. člen ZUS-1).

(1) Po tej določbi se postopek, ki je končan z odločbo, zoper katero v upravnem postopku ni rednega pravnega sredstva, obnovi, če se izve za nova dejstva ali se najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, ki bi bili mogli sami zase ali v zvezi z že izvedenimi in uporabljenimi dokazi pripeljati do drugačne odločbe, če bi bila ta dejstva oziroma dokazi navedeni ali uporabljeni v prejšnjem postopku.

(2) Tako tudi E. Kerševan v: Zakon o upravnem sporu, ZUS-1 s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2008, stran 494. (3) Pritožnik na primer v 3. točki pritožbe navaja, da navedena dejstva vplivajo na dejansko stanje, saj se je pokazalo, da so trditve toženke v izpodbijani odločbi brez dokazov ali pa so ti ponarejeni.

(4) Na primer, da bi ga morale uradne osebe opozoriti, da vloga za vrnitev v prejšnje stanje z dne 8. 7. 2013 ne izpolnjuje minimalnih standardov za to, da bi jo bilo mogoče šteti kot vlogo za uveljavitev kakšne pravice.