Jedro

Čeprav so v 88. členu ZObr opredeljeni pogoji za sklenitev in obstoj delovnega razmerja oseb, ki opravljajo poklicno delo na obrambnem področju, imajo določbe o opredelitvi in pomenu predkaznovanosti istočasno vse značilnosti pravnih posledic obsodbe iz 99. in 100. člena KZ. Zato je potrebno določbe 5. alineje tretjega odstavka in sedmega odstavka 88. člena ZObr razlagati ob hkratnem upoštevanju navedenih določb KZ o pravnih posledicah obsodbe.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugodilo tožnikovemu zahtevku in razveljavilo sklep tožene stranke št. 182-03-265/2005-1 z dne 16.9.2005, o prenehanju delovnega razmerja, ker je bila tožena stranka seznanjena, da je bil tožnik zaradi storitve kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, dne 18.2.2003 pravnomočno obsojen na kazen pet mesecev zapora s pogojno odložitvijo za dve leti. Ugotovilo je, da tožniku dne 15.10.2005 delovno razmerje ni zakonito prenehalo in toženi stranki naložilo, da tožnika pozove na delo ter mu zagotovi neprekinjene pravice iz delovnega razmerja. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Ugotovilo je, da je potrebno določbe 5. alineje tretjega odstavka 88. člena, v zvezi s sedmim odstavkom tega člena Zakona o obrambi (ZObr - UPB1, Ur. l. RS, št. 103/04) o prenehanju delovnega razmerja delavca na obrambnem področju zaradi obsodbe zaradi kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, z dnem vročitve sklepa o prenehanju delovnega razmerja, razlagati v smislu pravnih posledic obsodbe iz 99. člena Kazenskega zakonika (KZ, Ur. l. RS, št. 63/94 in kasnejše spremembe). Ker so bile navedene določbe 88. člena ZObr uzakonjene šele z novelo zakona iz leta 2002 (ZObr-C, Ur. l. RS, št. 47/02), tožnik pa je kaznivo dejanje storil že v letu 2000, navedenih določb ZObr v nasprotju z določbami četrtega odstavka 99. člena KZ za nazaj ni bilo mogoče uporabiti.

Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga revizijo tožena stranka zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Ne soglaša, da bi pomenil pogoj nekaznovanosti iz 5. alineje tretjega odstavka 88. člena ZObr pravno posledico obsodbe v smislu določb 99. in 100. člena KZ. V teh določbah ZObr je določen le poseben pogoj za sklenitev in odpoved pogodbe o zaposlitvi osebe, ki poklicno opravlja vojaško službo. Gre za pravico delodajalca, da za zasedbo določenega delovnega mesta oziroma za opravljanje določenega dela vnaprej določi pogoje. Glede na vsebino in pomen vojaške službe je ZObr pogoj nekaznovanosti utemeljeno predpisal in je morala tožena stranka tako zakonsko določbo upoštevati, upoštevati pa jo mora tudi sodišče in njene neuporabe ne more utemeljevati z domnevnim nasprotjem z drugim zakonom.

Revizija je bila na podlagi 375. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - prečiščeno besedilo, Ur. l. RS, št. 73/07) vročena tožniku, ki nanjo ni odgovoril, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

Revizija ni utemeljena.

Do sprejema novele ZObr-C v letu 2002 ZObr ni določal nekaznovanosti kot izrecnega pogoja za opravljanje poklicnega dela na obrambnem področju. To je bilo storjeno šele s spremembo 88. člena v ZObr-C, z veljavnostjo od 13.6.2002 dalje, ko je bilo kot pogoj za poklicno opravljanje vojaške službe v 5. alineji tretjega odstavka določeno, da oseba ni bila pravnomočno obsojena zaradi kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti in da ni bila obsojena na nepogojno zaporno kazen za kakšno drugo kaznivo dejanje v trajanju več kot tri mesece. V sedmem odstavku pa je bilo določeno prenehanje delovnega razmerja delavcu, ki poklicno opravlja vojaško službo, na podlagi take pravnomočne sodbe z dnem vročitve sklepa o prenehanju delovnega razmerja. Hkrati je bilo naloženo (kazenskemu) sodišču, da pravnomočno kazensko sodbo pošlje ministrstvu (za obrambo).

Sodišče soglaša, da pomeni tako opredeljen pogoj nekaznovanosti oziroma da pomenijo posledice neizpolnjevanja tega pogoja za delavce na obrambnem področju pravno posledico obsodbe iz 1. odstavka 99. člena KZ. O pravni posledici obsodbe v smislu te določbe govorimo, če ima obsodba za določena kazniva dejanja ali na določene kazni za posledico prenehanje oziroma izgubo določenih pravic ali prepoved pridobitve določenih pravic. Glede na določbe prvega odstavka 100. člena KZ je pravna posledica obsodbe, ki se nanaša na prenehanje ali izgubo določenih pravic, prenehanje opravljanja določenih javnih funkcij ali pooblastil uradne osebe.

Na podlagi 37. člena ZObr je naloga slovenske vojske med drugim zagotavljanje obrambne pripravljenosti, izvajanje vojaške obrambe ob napadu na državo, sodelovanje pri zaščiti in reševanju ob naravnih in drugih nesrečah ter izvrševanje obveznosti, ki jih je država sprejela v mednarodnih organizacijah in z mednarodnimi pogodbami. Gre za posebne, pa vendarle tipične javne funkcije, ki jih slovenska vojska opravlja predvsem preko delavcev na obrambnem področju. Pravnih posledic obsodbe v nasprotju s kazenskimi sankcijami ne izreka sodišče s sodbo v kazenskem postopku. Čeprav na podlagi drugega odstavka 99. člena KZ pravne posledice obsodbe nastanejo po samem zakonu, je lahko nastanek take pravne posledice za določeno osebo ugotovljen šele z odločbo v nekem drugem postopku (več o tem glej: Bele - Kazenski zakonik s komentarjem, Splošni del, GV založba, Ljubljana 2001, str. 542).

Čeprav revizija sicer utemeljeno navaja, da so v 88. členu ZObr opredeljeni pogoji za sklenitev in obstoj delovnega razmerja oseb, ki opravljajo poklicno delo na obrambnem področju, imajo določbe o opredelitvi in pomenu predkaznovanosti istočasno vse značilnosti pravnih posledic obsodbe iz 99. in 100. člena KZ. Zato je potrebno določbe 5. alineje tretjega odstavka in sedmega odstavka 88. člena ZObr razlagati ob hkratnem upoštevanju navedenih določb KZ o pravnih posledicah obsodbe.

ZObr kot oviro za poklicno delo na obrambnem področju le na splošno opredeljuje pravnomočno obsodbo za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, za druga kazniva dejanja pa kot spodnjo mejo pogoja določa izrek nepogojne zaporne kazni v trajanju več od treh mesecev. Prav tako se izrecno ne opredeli glede časovnih pogojev tako glede časa storitve kaznivega dejanja, časa pravnomočnosti sodbe, kot tudi glede časa trajanja tako določene ovire za delo na obrambnem področju. Zato je potrebno odgovore na ta vprašanja iskati v ureditvi tovrstnih pravnih posledic obsodbe. Tako je v drugem odstavku 99. člena KZ določeno, da pravne posledice obsodbe ne morejo nastati, če je bila storilcu za kaznivo dejanja izrečena denarna kazen, pogojna obsodba ali sodni opomin ali če mu je bila kazen odpuščena. To očitno velja tudi pri storitvi kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti. V četrtem odstavku 99. člena pa KZ določa, da se za storilca sme uporabiti samo tista pravna posledica obsodbe, ki je bila z zakonom določena ob času storitve kaznivega dejanja. Določb 5. alineje tretjega odstavka in sedmega odstavka 88. člena ZObr torej ni mogoče uporabiti v primerih, če je bila delavcu na obrambnem področju v kazenskem postopku zaradi storitve kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, pravnomočno izrečena le denarna kazen, pogojna obsodba ali sodni opomin oziroma, če mu je bila kazen odpuščena, pa tudi ne v primerih, če je bilo kaznivo dejanje storjeno pred uveljavitvijo teh določb ZObr (pred 13.6.2002).

Glede na navedeno materialnopravno ureditev in glede na dejanske ugotovitve sodišča, da je bil sporni sklep o prenehanju delovnega razmerja izdan zaradi pravnomočne obsodbe tožnika za kaznivo dejanje, ki ga je storil v letu 2000 in mu je bila pravnomočno izrečena le pogojna obsodba, revizijsko sodišče soglaša s presojo nižjih sodišč, da niso bili podani zakonski pogoji za izdajo sklepa o prenehanju delovnega razmerja. Zato sodišče ni zmotno uporabilo materialnega prava, ko je ugodilo tožnikovemu zahtevku za razveljavitev sklepa o prenehanju delovnega razmerja in priznanje neprekinjenih pravic ter vrnitev tožnika na delo.

Ker revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava ni podan, je sodišče na podlagi 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.