Jedro

V primeru pripoznave tožbenega zahtevka mora tožnik povrniti toženi stranki njene pravdne stroške, če le-ta ni dala povoda za tožbo in če je pripoznala tožbeni zahtevek v odgovoru na tožbo oz. na glavni obravnavi, preden se je spustila v obravnavanje glavne stvari.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se v tč. 4 razveljavi in se v tem delu vrne sodišču prve stopnje v ponovno obravnavanje.

Obrazložitev

V izpodbijanem sklepu vsebovanem v tč. 4 sodbe je sodišče prve stopnje odločilo, da je tožeča stranka dolžna povrniti toženima strankama nastale pravdne stroške v višini 189.427,00 takratnih tolarjev z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 12.06.2002 dalje do plačila. Ugotovilo je namreč, da je tožnik dolžan povrniti toženima strankama pravdne stroške v skladu s čl. 158 ZPP. Stroške je odmerilo po Odvetniški tarifi.

Zoper takšno odločitev se je pritožil tožnik po svojem pooblaščencu. Uveljavljal je vse pritožbene razloge iz čl. 338 ZPP. Pritožbo je podal zoper odločitev o stroških, vsebovanih v tč. 4 sodbe sodišča prve stopnje. Po mnenju pritožbe je sodišče napačno uporabilo samo določbe čl. 158 ZPP, ki govori o vračilu stroškov v primeru umika tožbe. Tožeča stranka pa glede glavnine svojega zahtevka tožbe ni umaknila temveč je sodišče izdalo sodbo na podlagi pripoznave. Tožba pa je bila upravičena, saj je tožena stranka pogojevala podpis listine s predložitvijo dokumentacije, katero pa je tožena stranka že posredovala, kot je razvidno iz uradnega zaznamka dne 23.02.2004. Toženki pa sta brezpogojno pripoznali zahtevek šele na zadnji glavni obravnavi, zato najmanj v tem delu gredo tožeči stranki njeni pravdni stroški. Umik tožbe pa se je nanašal le na A. I., ki je z nepoštenim poslom prodala nepremičnino parc. št. ... k. o. S. K.. Ob takšnem nepoštenem ravnanju tožene stranke je po vsem navedenem pravno nevzdržno in krivično, da bi tožeča stranka sedaj morala plačati toženi stranki pravdne stroške, ki jih je dejansko povzročila toženka. Pritožbenih stroškov ni priglasila.

Pritožba je bila vročena nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

Iz izreka odločitve sodišča prve stopnje je razvidno, da je sodišče sprejelo sklep o ustavitvi postopka le glede enega zahtevka, to je glede parc. št. .... V tem delu je sprejelo odločitev o ustavitvi pravdnega postopka zaradi umika tožbe. Glede tožbenega zahtevka, ki se pa nanašata na parc. št. ... in ... pa je sodišče prve stopnje razsodilo o teh nepremičninah in sicer na podlagi pripoznave tožbenega zahtevka s strani toženih strank. Sodišče prve stopnje res ni zapisalo v uvod pravilni naslov, da je sprejelo sodbo na podlagi pripoznave, vendar je to kasneje obrazložilo v drugem odstavku svoje obrazložitve. Ko pa je v nadaljevanju odločalo o pravdnih stroških, nastalih v zvezi z obema odločitvama pa je odločalo tako, kakor da je prišlo do odločitve sodišča prve stopnje le na podlagi umika tožbe ne pa tudi na podlagi pripoznave tožbenega zahtevka, zato je bilo sodišče prve stopnje pri odločanju o pravdnih stroških dolžno uporabiti ne le določbo čl. 158 ZPP, temveč tudi določbo čl. 157 ZPP. Ta določba ureja povrnitev pravdnih stroškov v primeru pripoznave tožbenega zahtevka. Pod določenimi pogoji mora v takšnem primeru tožnik povrniti pravdne stroške toženi stranki le v primeru, če le-ta ni dala povoda za tožbo in če je pripoznala tožbeni zahtevek v odgovoru na tožbo oz. na glavni obravnavi preden se je spustila v obravnavanje glavne stvari. Sodišče prve stopnje pa te določbe sploh ni uporabilo in zato v tej zvezi ni ugotavljalo dejanskega stanja. Zaradi zmotne uporabe materialnega prava je torej v tem delu sodišče prve stopnje nepopolno ugotovilo dejansko stanje in je zato bilo potrebno sklep sodišča prve stopnje v odločitvi o pravdnih stroških razveljaviti.

Sodišče druge stopnje je to odločitev sprejelo ob uporabi določbe 2. tč. 365. čl. ZPP. V nadaljevanju bo moralo sodišče prve stopnje pravilno uporabiti materialno pravo in sicer tako določbo čl. 157, kakor tudi določbo čl. 158 ZPP. Pravilno bo moralo zapolniti in ugotoviti dejansko stanje za uporabo obeh dveh določb, ki urejata področje povrnitve pravdnih stroškov, v primeru pripoznanja tožbenega zahtevka in v primeru umika tožbe. Ker je v konkretnem primeru odločitev sodišča prve stopnje bila sprejeta tako na podlagi umika tožbe kakor tudi na podlagi sodbe na podlagi pripoznave, je zato bilo dolžno uporabiti pri izračunu in odločanju o povrnitvi pravdnih stroškov obe določbi.

Izrek o pritožbenih stroških je odpadel, ker jih pritožnik ni priglasil.