Jedro

V primeru, kadar sodišče druge stopnje v pritožbenem postopku razveljavi odločitev prve stopnje in zadevo vrne v novo sojenje, mora sodišče prve stopnje v skladu s prvim odstavkom 362. člena ZPP opraviti vsa pravdna dejanja in obravnavati vsa sporna vprašanja, na katera je opozorilo pritožbeno sodišče v svojem razveljavitvenem sklepu. Sodišče prve stopnje v ponovnem sojenju glede očitanega trpinčenja ni dodatno zaslišalo nobene od predlaganih prič. Kljub drugačnemu napotilu pritožbenega sodišča je z obrazložitvijo, da gre za staro zadevo, o kateri je treba odločiti, neutemeljeno zavrnilo dokazni predlog z dodatnim zaslišanjem prič. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje storilo relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim in drugim odstavkom 362. člena ZPP.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje pred drugim sodnikom.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek, da je tožena stranka dolžna tožnici plačati znesek 22.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva vložitve tožbe dalje do plačila in ji povrniti pravdne stroške (I. točka izreka). Odločilo je, da je tožnica dolžna povrniti toženi stranki stroške postopka v višini 2.295,02 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti do plačila (II. točka izreka), stranskemu intervenientu pa stroške postopka v višini 1.286,27 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti do plačila (III. točka izreka).

2. Zoper navedeno sodbo se je pravočasno pritožila tožnica zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni oziroma jo razveljavi ter vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje pred drugim sodnikom. V pritožbi navaja, da so bila dejanja tožene stranke negativna tudi v očeh kroga neodvisnih opazovalcev, kar so potrdile zaslišane priče. Sodišče prve stopnje je zavrnilo dokazni predlog s predložitvijo elektronskih sporočil med tožnico in vodilno delavko A.A., ki se nanašajo na obdobje po izdaji razveljavljene sodbe. Teh listin tožnica ni mogla prej predložiti. Z zavrnitvijo dokaznega predloga je sodišče prve stopnje storilo relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka v povezavi z drugim odstavkom 362. člena ZPP. Tožnici je bila odvzeta možnost navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze. Navaja, da je sodišče prve stopnje ignoriralo napotila pritožbenega sodišča glede odnosa nadrejenih do tožnice, takšno ravnanje pa pomeni kršitev določbe prvega odstavka 362. člena ZPP. V zvezi z očitano nesposobnostjo tožnice s strani A.A. je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo, da druge priče o tem niso izpovedovale, čeprav je priča B.B. to izrecno potrdila. Z obrazložitvijo, da gre za staro zadevo, o kateri je treba odločiti, in posledično zavrnitvijo dokaznih predlogov tožnice, ji je sodišče prve stopnje odvzelo pravico do učinkovitega dokazovanja navedb in pravico do sodnega varstva. Očitanih ravnanj trpinčenja sodišče prve stopnje ni celostno presojalo. Da je ravnateljica tožene stranke javno razlagala o zdravstvenem stanju tožnice in da je obstajal neprimeren odnos nadrejenih delavk do tožničine bolezni, je tožnica potrdila v izpovedi. Izkazovanje dvoma v tožničino bolezen, podajanje pripomb vodstva o zdravju tožnice ter preverjanje upravičenosti do bolniškega staleža predstavlja trpinčenje tožnice na delovnem mestu. Dopis tožene stranke Zdravstvenemu domu C. razkriva odnos vodstva do tožničine bolezni. Z njim je tožena stranka izvajala pritisk na osebno zdravnico tožnice, s tem pa tudi na tožnico. Pooblaščenka tožnice je za razjasnitev dejstev v zvezi z odnosom tožene stranke do tožničine bolezni in ignoriranje tožnice v delovnem okolju predlagala ponovno zaslišanje priče B.B., vendar je sodišče takšen dokazni predlog neutemeljeno zavrnilo. Sodišče prve stopnje je nekritično verjelo izpovedi ravnateljice tožene stranke, ni pa pojasnilo, zakaj ni verjelo izpovedi tožnice glede izločitve iz delovnega okolja in odnosa tožene stranke do tožničine bolezni. Tožnica izpodbija dokazno oceno izpovedi priče B.B. Sodišče prve stopnje je zanikalo obstoj dogodkov. Priča D.D. ni zanikala, da bi ji bilo prepovedano druženje s tožnico. Prepoved pitja kave s čistilkami je potrdil tudi E.E. Pri presoji dokazov bi moralo sodišče prve stopnje upoštevati, da se trpinčenje navadno odvija "na štiri oči". Zato ga druge osebe navadno ne zaznajo ali pa ne želijo izpovedati, ker bi bile izpostavljene neugodnim posledicam. Neprepričljiva je dokazna ocena priče E.E., saj članstvo v sindikatu ne pomeni, da ni zmožen zaznavanja in izpovedovanja o relevantnih dejstvih. Tožnica vztraja, da je bila izločena iz delovnega okolja, da jo je tožena stranka šikanirala zaradi njene bolezni in da ji je s tem v zvezi vodstvo dajalo neprimerne pripombe in opazke. Uveljavlja povrnitev pritožbenih stroškov.

3. V odgovoru na pritožbo tožena stranka prereka navedbe tožnice v pritožbi in predlaga njeno zavrnitev. Zahteva povrnitev stroškov odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov, navedenih v pritožbi, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, naštete v drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl. - ZPP), ter na pravilno uporabo materialnega prava.

6. V tej zadevi je pritožbeno sodišče že odločalo s sklepom opr. št. Pdp 880/2016 z dne 19. 1. 2017. Sodišču prve stopnje je v skladu z določilom 362. člena ZPP med drugim naložilo, da dopolni dokazni postopek z dodatnim zaslišanjem strank in predlaganih prič, ter po dopolnjenem dokaznem postopku skrbno pretehta vse okoliščine ravnanja tožene stranke, glede katerih je tožnica trdila, da predstavljajo trpinčenje. Pritožbeno sodišče je v razveljavitvenem sklepu tudi pojasnilo, da posamezen dogodek oziroma ravnanje ne more predstavljati trpinčenja, pač pa to lahko predstavlja le več ponavljajočih se ali sistematičnih ravnanj skupaj. V zvezi s telefonskim klicem ravnateljice tožene stranke po telefonu med izrabo letnega dopusta, je pritožbeno sodišče pojasnilo, da urejanje kadrovskih ali drugih zadev, ki niso nujne, oziroma jih ni mogoče opredeliti kot izredne dogodke, ne sme biti razlog za vznemirjanje delavke med dopustom. Tega sodišče prve stopnje v ponovnem sojenju ni upoštevalo. Podano je bilo tudi napotilo, naj se sodišče prve stopnje opredeli do očitkov tožnice, da ji je po vrnitvi s smučanja A.A. pred celo skupino otrok in brez kakršnegakoli uvoda, v jezi in na ves glas rekla: „kaj pa ti okrog govoriš, da sem ti jaz dopust uničila?“, pri čemer naj bi namesto besede „uničila“ izrekla besedo, ki po mnenju tožnice ni primerna za pravna pisanja, zato je o tem želela izpovedati v svojem zaslišanju. Prav tako je bilo podano napotilo, naj se sodišče prve stopnje opredeli do ostalih navedb tožnice, npr. da jo je A.A. žalila z besedami, da „tako nesposobni ljudje, kot je tožnica, ne morejo opravljati tako odgovornega dela“, saj v zvezi s tem ni zaslišalo tožnice in A.A., zato je bila dokazna ocena, da tožnica ni bila izpostavljena trpinčenju, nepopolna, posebej glede na trditve tožnice, da se je v zvezi z ravnanjem A.A. tožnica obrnila na ravnateljico, ki pa je kot predstavnik delodajalca ni zaščitila, temveč naj bi ji celo odgovorila, "da naj se navadi, da ni več glavna, da je tako ali tako preveč občutljiva ter da mora delati vse kot ji naroči pomočnica ravnateljice".

7. Kadar sodišče druge stopnje v pritožbenem postopku razveljavi odločitev prve stopnje in zadevo vrne v novo sojenje, mora sodišče prve stopnje v skladu s prvim odstavkom 362. člena ZPP opraviti vsa pravdna dejanja in obravnavati vsa sporna vprašanja, na katera je opozorilo pritožbeno sodišče v svojem razveljavitvenem sklepu. Sodišče prve stopnje v ponovnem sojenju glede očitanega trpinčenja ni dodatno zaslišalo nobene od predlaganih prič. Tožnica v pritožbi utemeljeno očita, da je sodišče prve stopnje glede navedb tožnice v zvezi z izjavami in ravnanji A.A. verjelo slednji in napačno navedlo, da druge priče o dogodku v zvezi z očitano nesposobnostjo tožnice niso izpovedale, čeprav je priča B.B. to izjavo potrdila. Za razjasnitev dejstev v zvezi z odnosom tožene stranke do tožničine bolezni in izločitvijo iz delovnega okolja je tožnica v ponovnem sojenju predlagala dodatno zaslišanje prič, tudi zaradi soočenja z drugačno izpovedjo ravnateljice tožene stranke. Kljub drugačnemu napotilu pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje z obrazložitvijo, da gre za staro zadevo, o kateri je treba odločiti, neutemeljeno zavrnilo dokazni predlog z dodatnim zaslišanjem prič.

8. Utemeljen je pritožbeni očitek, da se v ponovljenem sojenju sodišče prve stopnje ni opredelilo do utemeljenosti očitka tožnice, da ji je po vrnitvi s smučanja A.A. pred celo skupino otrok in brez kakršnegakoli uvoda, v jezi in na ves glas rekla: "kaj pa ti okrog govoriš, da sem ti jaz dopust uničila?" in do trditev tožnice, da se je v zvezi z ravnanjem A.A. tožnica obrnila na ravnateljico, ki pa je kot predstavnik delodajalca ni zaščitila, temveč naj bi ji celo odgovorila, "da naj se navadi, da ni več glavna, da je tako ali tako preveč občutljiva ter da mora delati vse kot ji naroči pomočnica ravnateljice". Navedeno pomeni, da sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku ni upoštevalo zakonske zahteve iz prvega odstavka 362. člena ZPP, kot to utemeljeno uveljavlja tožnica v pritožbi.

9. V skladu z drugim odstavkom 362. člena ZPP v povezavi s četrtim odstavkom 286. člena ZPP smejo stranke tudi po prvem naroku navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze, če jih brez svoje krivde v dotedanjem postopku niso mogle navesti oziroma predložiti. Tožnica je v ponovnem sojenju na naroku za glavno obravnavo 11. 10. 2017 predložila listinsko dokumentacijo - elektronska sporočila med tožnico in A.A., ki se nanašajo na obdobje od 19. 5. 2017 do 23. 6. 2017 in s katerimi dokazuje nadaljevanje trpinčenja na delovnem mestu po izdaji razveljavljene prvostopenjske sodbe. Teh listin brez svoje krivde tožnica ni mogla predložiti prej, zato pritožba v zvezi s tem utemeljeno očita kršitev določb postopka.

10. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje storilo relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim in drugim odstavkom 362. člena ZPP, ki jo pritožbeno sodišče glede na njeno naravo ne more samo odpraviti. Ta kršitev je vplivala tudi na zakonitost in pravilnost sodbe, saj je bila z njo preprečena celovita in izčrpna obravnava zadeve v postopku na prvi stopnji.

11. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo in na podlagi prvega odstavka 354. člena ZPP zadevo vrnilo v novo sojenje sodišču prve stopnje. Upoštevalo je tožničin predlog, da se nova glavna obravnava opravi pred drugim sodnikom (356. člen ZPP), saj je le tako mogoče zagotoviti učinkovit potek sojenja glede na to, da je sodišče prve stopnje zavzelo stališča, ki nasprotujejo napotilom pritožbenega sodišča iz razveljavitvenega sklepa. Iz predhodnega in tega razveljavitvenega sklepa so razvidna ključna stališča, ki naj jih upošteva sodišče prve stopnje v ponovnem sojenju.

12. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP.

PRAVNI POUK: Zoper ta sklep je dovoljena pritožba iz razlogov, določenih v drugem odstavku 357.a člena ZPP. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njihovo naravo lahko samo odpravilo (prvi in drugi odstavek 347. člena ZPP) ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti (prvi odstavek 355. člena ZPP) ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje (drugi odstavek 354. člena in drugi odstavek 355. člena ZPP).

Pritožba se lahko vloži v 15 dneh od vročitve prepisa sklepa pri sodišču prve stopnje v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko, o njej bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Če se pošlje pritožba po pošti priporočeno ali brzojavno, se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena. Pritožba mora obsegati navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se izpodbija, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva in ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa, če je predpisana. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo, in tudi niso izpolnjeni pogoji za njeno oprostitev, odlog ali obročno plačilo, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit.