Jedro

V nasprotju s pritožbenimi trditvami je pritožnik sam, ko je bil pozvan, naj predloži dokazilo o plačilu predujma, navedel, da mu predujma "še ni uspelo plačati" (vloga pritožnika z dne 2.11.2001). Pri presoji o pravilnosti odločitve sodišča prve stopnje o zavrženju predloga za začetek stečajnega postopka je tako treba izhajati iz predpostavke, da predujma predlagatelj ni plačal. ZPPSL nima določb o izbrisu gospodarskih družb iz sodnega registra brez sklepa sodišča o zaključku stečajnega postopka (prim. 2. odst. 171. člen ZPPSL), prav tako pa tudi ne določb o dolžnostih obveščanja registrskega sodišča v zvezi z izbrisnimi razlogi iz ZFPPod. Takšne dolžnosti (pooblastila) nima sodišče niti po ZFPPod.

Izrek

Pritožba proti prvi točki izreka izpodbijanega sklepa se zavrne in se v tem delu sklep sodišča prve stopnje potrdi. Pritožbi proti drugi točki izreka izpodbijanega sklepa se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v tem delu razveljavi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je v prvi točki izreka izpodbijanega sklepa zavrglo predlog za začetek stečajnega postopka. Tako je odločilo zato, ker predlagatelj ni založil predujma, ki mu ga je naložilo v plačilo s sklepom z dne 28.6.2001. V drugi točki izreka izpodbijanega sklepa pa je odločilo, da bo po pravnomočnosti zadevo odstopilo "sodnemu registru, da zoper dolžnika začne postopek izbrisa po Zakonu o finančnem poslovanju podjetij". Proti sklepu se predlagatelj pravočasno pritožuje. V pritožbi trdi, da je dolgovani predujem plačal. Sicer pa ne soglaša z izbrisom družbe iz sodnega registra. Pritožbenemu sodišču smiselno predlaga, naj izpodbijani sklep razveljavi. Pritožba je delno utemeljena. V nasprotju s pritožbenimi trditvami je pritožnik sam, ko je bil pozvan, naj predloži dokazilo o plačilu predujma, navedel, da mu predujma "še ni uspelo plačati" (vloga pritožnika z dne 2.11.2001). Pri presoji o pravilnosti odločitve sodišča prve stopnje o zavrženju predloga za začetek stečajnega postopka je tako treba izhajati iz predpostavke, da predujma predlagatelj ni plačal. Odločitev sodišča prve stopnje v delu o zavrženju predloga za začetek stečajnega postopka je tako pravilna. Določilo 2. odst. 93. člena Zakona o postopku prisilne poravnave in stečaja (v nadaljevanju ZPPSL) namreč jasno določa, da je posledica neplačila predujma za kritje stroškov do začetka stečajnega postopka zavrženje predloga za začetek stečajnega postopka. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo proti 1. točki izreka izpodbijanega sklepa zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v tem delu potrdilo (2. tč. 365. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 15. čl. ZPPSL). Pač pa je utemeljena pritožba v delu, v katerem je sodišče prve stopnje odločilo, da bo zadevo po pravnomočnosti odstopilo registrskemu sodišču, da začne postopek izbrisa po Zakonu o finančnem poslovanju podjetij (v nadaljevanju ZFPPod). Za takšno odločitev pritožbeno sodišče ne najde podlage v nobenem zakonu. Obravnavani postopek uvedbe stečajnega postopka se je začel na podlagi predloga za začetek stečajnega postopka, ki ga je sodišče obravnavalo po določbah ZPPSL. ZPPSL nima določb o izbrisu gospodarskih družb iz sodnega registra brez sklepa sodišča o zaključku stečajnega postopka (prim. 2. odst. 171. člen ZPPSL), prav tako pa tudi ne določb o dolžnostih obveščanja registrskega sodišča v zvezi z izbrisnimi razlogi iz ZFPPod. Takšne dolžnosti (pooblastila) nima sodišče niti po ZFPPod. Po tem zakonu ima dolžnost obveščanja registrskega sodišča o okoliščinah iz 2. odst. 25. člena ZFPPod, na katere ZFPPod veže obstoj (izpodbojne) domneve, da gospodarska družba nima premoženja, organizacija, pooblaščena za obdelovanje in objavljanje letnih računovodskih poročil. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče odločitev iz 2. točke izreka izpodbijanega sklepa razveljavilo (3. tč. 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZPPSL).