Jedro

Jedro

Jedro

Odgovornost za stvarne napake je posebna vrsta poslovne odškodninske odgovornosti za tisto obliko škode zaradi kršitve poslovne obveznosti opraviti izpolnitveno ravnanje pravilno (torej brez napak), ki se kaže v manjši vrednosti izpolnitve z napakami. Predpostavke odgovornost izvajalca za stvarne napake so, da ima opravljeni posel napako in da vzrok za napako izvira iz sfere izvajalca. Ta predpostavka se domneva. Zato se podjemnik odgovornosti lahko razbremeni le, če dokaže, da vzrok za napako ne izvira iz njegove sfere. Razloge za razbremenitev mora zatrjevati in dokazovati podjemnik.

Odgovornost za stvarne napake je posebna vrsta poslovne odškodninske odgovornosti za tisto obliko škode zaradi kršitve poslovne obveznosti opraviti izpolnitveno ravnanje pravilno (torej brez napak), ki se kaže v manjši vrednosti izpolnitve z napakami. Predpostavke odgovornost izvajalca za stvarne napake so, da ima opravljeni posel napako in da vzrok za napako izvira iz sfere izvajalca. Ta predpostavka se domneva. Zato se podjemnik odgovornosti lahko razbremeni le, če dokaže, da vzrok za napako ne izvira iz njegove sfere. Razloge za razbremenitev mora zatrjevati in dokazovati podjemnik.

Odgovornost za stvarne napake je posebna vrsta poslovne odškodninske odgovornosti za tisto obliko škode zaradi kršitve poslovne obveznosti opraviti izpolnitveno ravnanje pravilno (torej brez napak), ki se kaže v manjši vrednosti izpolnitve z napakami. Predpostavke odgovornost izvajalca za stvarne napake so, da ima opravljeni posel napako in da vzrok za napako izvira iz sfere izvajalca. Ta predpostavka se domneva. Zato se podjemnik odgovornosti lahko razbremeni le, če dokaže, da vzrok za napako ne izvira iz njegove sfere. Razloge za razbremenitev mora zatrjevati in dokazovati podjemnik.

Prevzem opravljenega posla je naročnikova dolžnost, ki nastane samo, če je posel pravilno opravljen. Pregled opravljenega posla (pred prevzemom) pa sam po sebi ni naročnikova obveznost, čeprav bi to iz besednega zapisa prvega odstavka 633. člena OZ lahko izhajalo. Pregled opravljenega posla namreč nima značilnosti ravnanja upnika (naročnika), ki je potrebno za izpolnitev podjemnikove (dolžnikove) obveznosti. Če naročnik opravi prevzem opravljenega posla, ne da bi pred tem opravil pregled opravljenega posla, tako ni v upniški zamudi.

Prevzem opravljenega posla je naročnikova dolžnost, ki nastane samo, če je posel pravilno opravljen. Pregled opravljenega posla (pred prevzemom) pa sam po sebi ni naročnikova obveznost, čeprav bi to iz besednega zapisa prvega odstavka 633. člena OZ lahko izhajalo. Pregled opravljenega posla namreč nima značilnosti ravnanja upnika (naročnika), ki je potrebno za izpolnitev podjemnikove (dolžnikove) obveznosti. Če naročnik opravi prevzem opravljenega posla, ne da bi pred tem opravil pregled opravljenega posla, tako ni v upniški zamudi.

Prevzem opravljenega posla je naročnikova dolžnost, ki nastane samo, če je posel pravilno opravljen. Pregled opravljenega posla (pred prevzemom) pa sam po sebi ni naročnikova obveznost, čeprav bi to iz besednega zapisa prvega odstavka 633. člena OZ lahko izhajalo. Pregled opravljenega posla namreč nima značilnosti ravnanja upnika (naročnika), ki je potrebno za izpolnitev podjemnikove (dolžnikove) obveznosti. Če naročnik opravi prevzem opravljenega posla, ne da bi pred tem opravil pregled opravljenega posla, tako ni v upniški zamudi.

Pravočasno obvestilo o napakah je tako predpostavka podjemnikove odgovornosti za (očitne) stvarne napake opravljenega posla. V tem pomenu je treba razumeti določbo prvega odstavka v zvezi s tretjim odstavkom 633. člena OZ: če naročnik podjemnika ne obvesti o očitnih napakah takoj ob prevzemu opravljenega posla (prvi odstavek 633. člena OZ) podjemnik ni več odgovoren za te napake (tretji odstavek 633. člena OZ).

Pravočasno obvestilo o napakah je tako predpostavka podjemnikove odgovornosti za (očitne) stvarne napake opravljenega posla. V tem pomenu je treba razumeti določbo prvega odstavka v zvezi s tretjim odstavkom 633. člena OZ: če naročnik podjemnika ne obvesti o očitnih napakah takoj ob prevzemu opravljenega posla (prvi odstavek 633. člena OZ) podjemnik ni več odgovoren za te napake (tretji odstavek 633. člena OZ).

Pravočasno obvestilo o napakah je tako predpostavka podjemnikove odgovornosti za (očitne) stvarne napake opravljenega posla. V tem pomenu je treba razumeti določbo prvega odstavka v zvezi s tretjim odstavkom 633. člena OZ: če naročnik podjemnika ne obvesti o očitnih napakah takoj ob prevzemu opravljenega posla (prvi odstavek 633. člena OZ) podjemnik ni več odgovoren za te napake (tretji odstavek 633. člena OZ).

Toženka je sama podala trditve, da bil opravljen prevzem del 17. 2. 2021, kar je po 2. 2. 2021, ko je tožnica grajala izvedbo oblog v sobi 41 in tako ne držijo pritožbene trditve o tožničini zamudi z grajanjem.

Toženka je sama podala trditve, da bil opravljen prevzem del 17. 2. 2021, kar je po 2. 2. 2021, ko je tožnica grajala izvedbo oblog v sobi 41 in tako ne držijo pritožbene trditve o tožničini zamudi z grajanjem.

Toženka je sama podala trditve, da bil opravljen prevzem del 17. 2. 2021, kar je po 2. 2. 2021, ko je tožnica grajala izvedbo oblog v sobi 41 in tako ne držijo pritožbene trditve o tožničini zamudi z grajanjem.

Izrek

Izrek

Izrek

I.Pritožba tožene stranke se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

I.Pritožba tožene stranke se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

I.Pritožba tožene stranke se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

II.Tožena stranka nosi svoje stroške pritožbenega postopka, dolžna pa je povrniti njene pritožbene stroške tožeči stranki v višini 373,32 EUR v roku 15 dni v primeru zamude s plačilom z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

II.Tožena stranka nosi svoje stroške pritožbenega postopka, dolžna pa je povrniti njene pritožbene stroške tožeči stranki v višini 373,32 EUR v roku 15 dni v primeru zamude s plačilom z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

II.Tožena stranka nosi svoje stroške pritožbenega postopka, dolžna pa je povrniti njene pritožbene stroške tožeči stranki v višini 373,32 EUR v roku 15 dni v primeru zamude s plačilom z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Obrazložitev

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je za izpodbijano sodbo odločilo, da mora tožena stranka tožeči plačati glavnico v višini 5.953,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 4. 2021 dalje do plačila (I. izreka), zavrnilo pa je tožbeni zahtevek za plačilo 635,65 EUR in za zakonske zamudne obresti od zneska 170,80 EUR od 1. 4. 2021 dalje do plačila in od zneska 514,85 EUR od 13. 10. 2022 dalje do plačila (II. izreka). Odločilo še je, da je tožena stranka dolžna tožeči plačati 90 % njenih pravdnih stroškov, tožeča pa toženi 10 % njenih pravdnih stroškov (III. izreka).

1.Sodišče prve stopnje je za izpodbijano sodbo odločilo, da mora tožena stranka tožeči plačati glavnico v višini 5.953,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 4. 2021 dalje do plačila (I. izreka), zavrnilo pa je tožbeni zahtevek za plačilo 635,65 EUR in za zakonske zamudne obresti od zneska 170,80 EUR od 1. 4. 2021 dalje do plačila in od zneska 514,85 EUR od 13. 10. 2022 dalje do plačila (II. izreka). Odločilo še je, da je tožena stranka dolžna tožeči plačati 90 % njenih pravdnih stroškov, tožeča pa toženi 10 % njenih pravdnih stroškov (III. izreka).

1.Sodišče prve stopnje je za izpodbijano sodbo odločilo, da mora tožena stranka tožeči plačati glavnico v višini 5.953,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 4. 2021 dalje do plačila (I. izreka), zavrnilo pa je tožbeni zahtevek za plačilo 635,65 EUR in za zakonske zamudne obresti od zneska 170,80 EUR od 1. 4. 2021 dalje do plačila in od zneska 514,85 EUR od 13. 10. 2022 dalje do plačila (II. izreka). Odločilo še je, da je tožena stranka dolžna tožeči plačati 90 % njenih pravdnih stroškov, tožeča pa toženi 10 % njenih pravdnih stroškov (III. izreka).

2.Zoper I. in III. točko izreka sodbe sodišča prve stopnje je vložila pritožbo tožena stranka zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Predlagala je, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sodbo sodišča prve stopnje v I. in III. točki razveljavi in tožbeni zahtevek v tem delu zavrne, podrejeno pa, da zadevo razveljavi in vrne ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Priglasila je pritožbene stroške.

2.Zoper I. in III. točko izreka sodbe sodišča prve stopnje je vložila pritožbo tožena stranka zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Predlagala je, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sodbo sodišča prve stopnje v I. in III. točki razveljavi in tožbeni zahtevek v tem delu zavrne, podrejeno pa, da zadevo razveljavi in vrne ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Priglasila je pritožbene stroške.

2.Zoper I. in III. točko izreka sodbe sodišča prve stopnje je vložila pritožbo tožena stranka zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Predlagala je, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sodbo sodišča prve stopnje v I. in III. točki razveljavi in tožbeni zahtevek v tem delu zavrne, podrejeno pa, da zadevo razveljavi in vrne ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Priglasila je pritožbene stroške.

3.Na pritožbo je odgovorila tožeča stranka, ki je predlagala, da jo višje sodišče zavrne in potrdi sodbo sodišča prve stopnje. Priglasila je pritožbene stroške.

3.Na pritožbo je odgovorila tožeča stranka, ki je predlagala, da jo višje sodišče zavrne in potrdi sodbo sodišča prve stopnje. Priglasila je pritožbene stroške.

3.Na pritožbo je odgovorila tožeča stranka, ki je predlagala, da jo višje sodišče zavrne in potrdi sodbo sodišča prve stopnje. Priglasila je pritožbene stroške.

4.Pritožba ni utemeljena.

4.Pritožba ni utemeljena.

4.Pritožba ni utemeljena.

Razlogi sodišča prve stopnje

Razlogi sodišča prve stopnje

Razlogi sodišča prve stopnje

5.Iz dejstev, kot jih je ugotovilo sodišče prve stopnje, izhaja, da sta pravdni stranki sklenili podjemno pogodbo, na podlagi katere se je tožena stranka kot podjemnik zavezala za tožečo stranko kot naročnika izdelati, dobaviti in montirati drsna vrata ter izvesti stenske lesene obloge.

5.Iz dejstev, kot jih je ugotovilo sodišče prve stopnje, izhaja, da sta pravdni stranki sklenili podjemno pogodbo, na podlagi katere se je tožena stranka kot podjemnik zavezala za tožečo stranko kot naročnika izdelati, dobaviti in montirati drsna vrata ter izvesti stenske lesene obloge.

5.Iz dejstev, kot jih je ugotovilo sodišče prve stopnje, izhaja, da sta pravdni stranki sklenili podjemno pogodbo, na podlagi katere se je tožena stranka kot podjemnik zavezala za tožečo stranko kot naročnika izdelati, dobaviti in montirati drsna vrata ter izvesti stenske lesene obloge.

6.Tožeča stranka je lastnica objekta hotel A. v X. ter investitor obsežne rekonstrukcije in obnove objekta v hotel najvišje kategorije. Toženi stranki je v okviru te obnove na podlagi ponudbe z dne 7. 8. 2020 naročila in v celoti plačala dobavo in montažo protipožarnih in drsnih vrat ter stenskih lesenih oblog za predmetni objekt. Vgrajena vrata za hotelske sobe in stenske obloge so imele stvarne napake, zato je tožeča stranka napake grajala in toženo pozvala k odpravi le-teh z dopisom z dne 2. 2. 2021 in ji za odpravo postavila rok osem dni. Ker v postavljenem roku tožena stranka napak ni odpravila, je tožnica dne 12. 2. 2021 od pogodbe odstopila. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da tožena stranka napak v postavljenem roku ni odpravila, zato je tožnica upravičeno odstopila od pogodbe, napake odpravila sama ter posledično utemeljeno od toženke zahteva povračilo stroškov odprave napak.

6.Tožeča stranka je lastnica objekta hotel A. v X. ter investitor obsežne rekonstrukcije in obnove objekta v hotel najvišje kategorije. Toženi stranki je v okviru te obnove na podlagi ponudbe z dne 7. 8. 2020 naročila in v celoti plačala dobavo in montažo protipožarnih in drsnih vrat ter stenskih lesenih oblog za predmetni objekt. Vgrajena vrata za hotelske sobe in stenske obloge so imele stvarne napake, zato je tožeča stranka napake grajala in toženo pozvala k odpravi le-teh z dopisom z dne 2. 2. 2021 in ji za odpravo postavila rok osem dni. Ker v postavljenem roku tožena stranka napak ni odpravila, je tožnica dne 12. 2. 2021 od pogodbe odstopila. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da tožena stranka napak v postavljenem roku ni odpravila, zato je tožnica upravičeno odstopila od pogodbe, napake odpravila sama ter posledično utemeljeno od toženke zahteva povračilo stroškov odprave napak.

6.Tožeča stranka je lastnica objekta hotel A. v X. ter investitor obsežne rekonstrukcije in obnove objekta v hotel najvišje kategorije. Toženi stranki je v okviru te obnove na podlagi ponudbe z dne 7. 8. 2020 naročila in v celoti plačala dobavo in montažo protipožarnih in drsnih vrat ter stenskih lesenih oblog za predmetni objekt. Vgrajena vrata za hotelske sobe in stenske obloge so imele stvarne napake, zato je tožeča stranka napake grajala in toženo pozvala k odpravi le-teh z dopisom z dne 2. 2. 2021 in ji za odpravo postavila rok osem dni. Ker v postavljenem roku tožena stranka napak ni odpravila, je tožnica dne 12. 2. 2021 od pogodbe odstopila. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da tožena stranka napak v postavljenem roku ni odpravila, zato je tožnica upravičeno odstopila od pogodbe, napake odpravila sama ter posledično utemeljeno od toženke zahteva povračilo stroškov odprave napak.

7.Tožeča stranka je toženi dala 8 dnevni rok za odpravo napak in tožena stranka je zatrjevala, da je to prekratek rok, saj se nahaja v drugi državi in je šlo za obdobje pandemije Covid-19. Sodišče prve stopnje je presodilo, da je bil dani rok primeren, saj se sedež tožene stranke nahajale dve uri od X. n bi lahko v danem roku prišla v X. in izvedla popravilo. Navedlo tudi je, da tožena stranka svoje neodzivnosti ne more opravičevati s sklicevanjem na dejstvo, da ima glede na svojo dejavnost zasedene termine več mesecev vnaprej. Sodišče je prve stopnje tudi navedlo, da je šlo za napake, ki niso terjale daljšega obdobja za odpravo, saj je tožnica zatrjevala, da je bila zamenjava lesenih oblog opravljena v roku treh delovnih dni.

7.Tožeča stranka je toženi dala 8 dnevni rok za odpravo napak in tožena stranka je zatrjevala, da je to prekratek rok, saj se nahaja v drugi državi in je šlo za obdobje pandemije Covid-19. Sodišče prve stopnje je presodilo, da je bil dani rok primeren, saj se sedež tožene stranke nahajale dve uri od X. n bi lahko v danem roku prišla v X. in izvedla popravilo. Navedlo tudi je, da tožena stranka svoje neodzivnosti ne more opravičevati s sklicevanjem na dejstvo, da ima glede na svojo dejavnost zasedene termine več mesecev vnaprej. Sodišče je prve stopnje tudi navedlo, da je šlo za napake, ki niso terjale daljšega obdobja za odpravo, saj je tožnica zatrjevala, da je bila zamenjava lesenih oblog opravljena v roku treh delovnih dni.

7.Tožeča stranka je toženi dala 8 dnevni rok za odpravo napak in tožena stranka je zatrjevala, da je to prekratek rok, saj se nahaja v drugi državi in je šlo za obdobje pandemije Covid-19. Sodišče prve stopnje je presodilo, da je bil dani rok primeren, saj se sedež tožene stranke nahajale dve uri od X. n bi lahko v danem roku prišla v X. in izvedla popravilo. Navedlo tudi je, da tožena stranka svoje neodzivnosti ne more opravičevati s sklicevanjem na dejstvo, da ima glede na svojo dejavnost zasedene termine več mesecev vnaprej. Sodišče je prve stopnje tudi navedlo, da je šlo za napake, ki niso terjale daljšega obdobja za odpravo, saj je tožnica zatrjevala, da je bila zamenjava lesenih oblog opravljena v roku treh delovnih dni.

8.Sodišče prve stopnje je v postopku ugotavljalo dve stvarni napaki, in sicer napako na drsnih vratih v kopalnico, ki se niso dala zakleniti, in napake na ravnih lesenih oblogah v sobi sobi 41. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da napake na drsnih vratih ne obstajajo in je za ta del tožbeni zahtevek zavrnilo. Pritožbeno ta odločitev ni izpodbijana.

8.Sodišče prve stopnje je v postopku ugotavljalo dve stvarni napaki, in sicer napako na drsnih vratih v kopalnico, ki se niso dala zakleniti, in napake na ravnih lesenih oblogah v sobi sobi 41. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da napake na drsnih vratih ne obstajajo in je za ta del tožbeni zahtevek zavrnilo. Pritožbeno ta odločitev ni izpodbijana.

8.Sodišče prve stopnje je v postopku ugotavljalo dve stvarni napaki, in sicer napako na drsnih vratih v kopalnico, ki se niso dala zakleniti, in napake na ravnih lesenih oblogah v sobi sobi 41. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da napake na drsnih vratih ne obstajajo in je za ta del tožbeni zahtevek zavrnilo. Pritožbeno ta odločitev ni izpodbijana.

Po mnenju sodišča prve stopnje so obstajale napake na neustrezno, nekakovostno in nezaključeno izvedenih ravnih stenskih lesenih oblogah v mansardni sobi številka 41. Razbiti in poškodovani so bili robovi posameznih plošč, struktura furnirja je bila mešana, površinska obdelava pa nekakovostna in neustrezna. Nestrokovna je bila tudi montaža. Zaradi navedenih napak je bilo popravilo nemogoče in zato je bila edina rešitev njihova zamenjava.

Po mnenju sodišča prve stopnje so obstajale napake na neustrezno, nekakovostno in nezaključeno izvedenih ravnih stenskih lesenih oblogah v mansardni sobi številka 41. Razbiti in poškodovani so bili robovi posameznih plošč, struktura furnirja je bila mešana, površinska obdelava pa nekakovostna in neustrezna. Nestrokovna je bila tudi montaža. Zaradi navedenih napak je bilo popravilo nemogoče in zato je bila edina rešitev njihova zamenjava.

Po mnenju sodišča prve stopnje so obstajale napake na neustrezno, nekakovostno in nezaključeno izvedenih ravnih stenskih lesenih oblogah v mansardni sobi številka 41. Razbiti in poškodovani so bili robovi posameznih plošč, struktura furnirja je bila mešana, površinska obdelava pa nekakovostna in neustrezna. Nestrokovna je bila tudi montaža. Zaradi navedenih napak je bilo popravilo nemogoče in zato je bila edina rešitev njihova zamenjava.

Pritožbeni razlogi in razlogi pritožbenega sodišča

Pritožbeni razlogi in razlogi pritožbenega sodišča

Pritožbeni razlogi in razlogi pritožbenega sodišča

9.S podjemno pogodbo se podjemnik zavezuje opraviti določen posel, kot je izdelava ali popravilo kakšne stvari, kakšno telesno ali umsko delo, naročnik pa se zavezuje, da mu bo za to plačal (619. člen Obligacijskega zakonika, OZ). Tožeča stranka je v tem postopku uveljavljala jamčevalni zahtevek na podlagi tretjega odstavka 639. člena OZ, v skladu s katerim lahko naročnik, če podjemnik ne odpravi napake do izteka danega roka, odpravi napako na njegov račun in zahteva plačilo stroškov, ki so potrebni za odpravo napake.

9.S podjemno pogodbo se podjemnik zavezuje opraviti določen posel, kot je izdelava ali popravilo kakšne stvari, kakšno telesno ali umsko delo, naročnik pa se zavezuje, da mu bo za to plačal (619. člen Obligacijskega zakonika, OZ). Tožeča stranka je v tem postopku uveljavljala jamčevalni zahtevek na podlagi tretjega odstavka 639. člena OZ, v skladu s katerim lahko naročnik, če podjemnik ne odpravi napake do izteka danega roka, odpravi napako na njegov račun in zahteva plačilo stroškov, ki so potrebni za odpravo napake.

9.S podjemno pogodbo se podjemnik zavezuje opraviti določen posel, kot je izdelava ali popravilo kakšne stvari, kakšno telesno ali umsko delo, naročnik pa se zavezuje, da mu bo za to plačal (619. člen Obligacijskega zakonika, OZ). Tožeča stranka je v tem postopku uveljavljala jamčevalni zahtevek na podlagi tretjega odstavka 639. člena OZ, v skladu s katerim lahko naročnik, če podjemnik ne odpravi napake do izteka danega roka, odpravi napako na njegov račun in zahteva plačilo stroškov, ki so potrebni za odpravo napake.

10.Odgovornost za stvarne napake je posebna vrsta poslovne odškodninske odgovornosti za tisto obliko škode zaradi kršitve poslovne obveznosti opraviti izpolnitveno ravnanje pravilno (torej brez napak), ki se kaže v manjši vrednosti izpolnitve z napakami. Predpostavke odgovornost izvajalca za stvarne napake so, da ima opravljeni posel napako in da vzrok za napako izvira iz sfere izvajalca. Ta predpostavka se domneva. Zato se podjemnik odgovornosti lahko razbremeni le, če dokaže, da vzrok za napako ne izvira iz njegove sfere. Razloge za razbremenitev mora zatrjevati in dokazovati podjemnik.

10.Odgovornost za stvarne napake je posebna vrsta poslovne odškodninske odgovornosti za tisto obliko škode zaradi kršitve poslovne obveznosti opraviti izpolnitveno ravnanje pravilno (torej brez napak), ki se kaže v manjši vrednosti izpolnitve z napakami. Predpostavke odgovornost izvajalca za stvarne napake so, da ima opravljeni posel napako in da vzrok za napako izvira iz sfere izvajalca. Ta predpostavka se domneva. Zato se podjemnik odgovornosti lahko razbremeni le, če dokaže, da vzrok za napako ne izvira iz njegove sfere. Razloge za razbremenitev mora zatrjevati in dokazovati podjemnik.

10.Odgovornost za stvarne napake je posebna vrsta poslovne odškodninske odgovornosti za tisto obliko škode zaradi kršitve poslovne obveznosti opraviti izpolnitveno ravnanje pravilno (torej brez napak), ki se kaže v manjši vrednosti izpolnitve z napakami. Predpostavke odgovornost izvajalca za stvarne napake so, da ima opravljeni posel napako in da vzrok za napako izvira iz sfere izvajalca. Ta predpostavka se domneva. Zato se podjemnik odgovornosti lahko razbremeni le, če dokaže, da vzrok za napako ne izvira iz njegove sfere. Razloge za razbremenitev mora zatrjevati in dokazovati podjemnik.

11.Pritožnica v pritožbi ponavlja, da dani rok za odpravo napak ni bil primeren, kar ne drži in se sodišče druge stopnje v tem delu v izogib ponavljanju v celoti sklicuje na razloge sodišča prve stopnje. V okoliščinah danega primera (relativna bližina delovišča od sedeža toženke, nezahtevnost odprave napak po navedbah priče B. B. in nepripravljenosti toženke (po njenih lastnih trditvah) za odpravo napak zaradi lastne zasedenosti z drugimi projekti za več mesecev vnaprej) je bil dani rok za odpravo napak primeren.

11.Pritožnica v pritožbi ponavlja, da dani rok za odpravo napak ni bil primeren, kar ne drži in se sodišče druge stopnje v tem delu v izogib ponavljanju v celoti sklicuje na razloge sodišča prve stopnje. V okoliščinah danega primera (relativna bližina delovišča od sedeža toženke, nezahtevnost odprave napak po navedbah priče B. B. in nepripravljenosti toženke (po njenih lastnih trditvah) za odpravo napak zaradi lastne zasedenosti z drugimi projekti za več mesecev vnaprej) je bil dani rok za odpravo napak primeren.

11.Pritožnica v pritožbi ponavlja, da dani rok za odpravo napak ni bil primeren, kar ne drži in se sodišče druge stopnje v tem delu v izogib ponavljanju v celoti sklicuje na razloge sodišča prve stopnje. V okoliščinah danega primera (relativna bližina delovišča od sedeža toženke, nezahtevnost odprave napak po navedbah priče B. B. in nepripravljenosti toženke (po njenih lastnih trditvah) za odpravo napak zaradi lastne zasedenosti z drugimi projekti za več mesecev vnaprej) je bil dani rok za odpravo napak primeren.

12.Pritožnica dodaja še, da je sodišče prve stopnje spregledalo, da je bila montaža v sobi 41 zaključena že 19. 1. 2021, medtem ko je tožeča stranka napake grajala šele z dopisom pooblaščenca z dne 2. 2. 2021, kar je prepozno, saj je treba očitne napake, ki jih je mogoče ugotoviti z običajnim pregledom, nemudoma grajati. Pri tem se sklicuje na izpovedbo priče C. C., ki je bila pri montaži stenskih oblog v sobi 41 v stalnem kontaktu s predstavnikom tožeče stranke in sta skupaj hodila po objektu in bi morala napake grajati takoj po zaključku montaže, česar pa tožnica ni storila.

12.Pritožnica dodaja še, da je sodišče prve stopnje spregledalo, da je bila montaža v sobi 41 zaključena že 19. 1. 2021, medtem ko je tožeča stranka napake grajala šele z dopisom pooblaščenca z dne 2. 2. 2021, kar je prepozno, saj je treba očitne napake, ki jih je mogoče ugotoviti z običajnim pregledom, nemudoma grajati. Pri tem se sklicuje na izpovedbo priče C. C., ki je bila pri montaži stenskih oblog v sobi 41 v stalnem kontaktu s predstavnikom tožeče stranke in sta skupaj hodila po objektu in bi morala napake grajati takoj po zaključku montaže, česar pa tožnica ni storila.

12.Pritožnica dodaja še, da je sodišče prve stopnje spregledalo, da je bila montaža v sobi 41 zaključena že 19. 1. 2021, medtem ko je tožeča stranka napake grajala šele z dopisom pooblaščenca z dne 2. 2. 2021, kar je prepozno, saj je treba očitne napake, ki jih je mogoče ugotoviti z običajnim pregledom, nemudoma grajati. Pri tem se sklicuje na izpovedbo priče C. C., ki je bila pri montaži stenskih oblog v sobi 41 v stalnem kontaktu s predstavnikom tožeče stranke in sta skupaj hodila po objektu in bi morala napake grajati takoj po zaključku montaže, česar pa tožnica ni storila.

13.Po prvem odstavku 633. člena OZ je naročnik dolžan pregledati izvršeno delo, brž ko je to po običajnem teku stvari mogoče, in o ugotovljenih napakah nemudoma obvestiti podjemnika. Po določbi tretjega odstavka istega člena po pregledu in prevzemu opravljenega dela podjemnik ni več odgovoren za napake, ki jih je bilo mogoče opaziti pri običajnem pregledu, razen če je zanje vedel, pa jih naročniku ni pokazal. Pravočasno in pravilno grajanje napak je pogoj za uveljavljanje jamčevalnih zahtevkov iz 637. do 639. člena OZ, kar velja tako za znižanje plačila kot tudi za odstop od podjemne pogodbe zaradi stvarnih napak izvršenega dela (gl. prvi odstavek 637. člena in prvi do tretji odstavek 639. člena OZ).

13.Po prvem odstavku 633. člena OZ je naročnik dolžan pregledati izvršeno delo, brž ko je to po običajnem teku stvari mogoče, in o ugotovljenih napakah nemudoma obvestiti podjemnika. Po določbi tretjega odstavka istega člena po pregledu in prevzemu opravljenega dela podjemnik ni več odgovoren za napake, ki jih je bilo mogoče opaziti pri običajnem pregledu, razen če je zanje vedel, pa jih naročniku ni pokazal. Pravočasno in pravilno grajanje napak je pogoj za uveljavljanje jamčevalnih zahtevkov iz 637. do 639. člena OZ, kar velja tako za znižanje plačila kot tudi za odstop od podjemne pogodbe zaradi stvarnih napak izvršenega dela (gl. prvi odstavek 637. člena in prvi do tretji odstavek 639. člena OZ).

13.Po prvem odstavku 633. člena OZ je naročnik dolžan pregledati izvršeno delo, brž ko je to po običajnem teku stvari mogoče, in o ugotovljenih napakah nemudoma obvestiti podjemnika. Po določbi tretjega odstavka istega člena po pregledu in prevzemu opravljenega dela podjemnik ni več odgovoren za napake, ki jih je bilo mogoče opaziti pri običajnem pregledu, razen če je zanje vedel, pa jih naročniku ni pokazal. Pravočasno in pravilno grajanje napak je pogoj za uveljavljanje jamčevalnih zahtevkov iz 637. do 639. člena OZ, kar velja tako za znižanje plačila kot tudi za odstop od podjemne pogodbe zaradi stvarnih napak izvršenega dela (gl. prvi odstavek 637. člena in prvi do tretji odstavek 639. člena OZ).

14.Pregled opravljenega posla je sestavni del prevzema opravljenega posla. Prevzem opravljenega posla pa je pravno dejanje naročnika, s katerim ta podjemniku omogoči, da (v celoti) izpolni svojo obveznost. Prevzem opravljenega posla je naročnikova dolžnost, ki nastane samo, če je posel pravilno opravljen. Pregled opravljenega posla (pred prevzemom) pa sam po sebi ni naročnikova obveznost, čeprav bi to iz besednega zapisa prvega odstavka 633. člena OZ lahko izhajalo. Pregled opravljenega posla namreč nima značilnosti ravnanja upnika (naročnika), ki je potrebno za izpolnitev podjemnikove (dolžnikove) obveznosti. Če naročnik opravi prevzem opravljenega posla, ne da bi pred tem opravil pregled opravljenega posla, tako ni v upniški zamudi. Vendar pa si naročnik s tem odvzame možnost, da bi ugotovil (očitne) napake, ki bi jih ob (skrbnem) pregledu opravljenega posla lahko ugotovil, in s tem možnost, da bi podjemnika pravočasno obvestil o teh napakah.

14.Pregled opravljenega posla je sestavni del prevzema opravljenega posla. Prevzem opravljenega posla pa je pravno dejanje naročnika, s katerim ta podjemniku omogoči, da (v celoti) izpolni svojo obveznost. Prevzem opravljenega posla je naročnikova dolžnost, ki nastane samo, če je posel pravilno opravljen. Pregled opravljenega posla (pred prevzemom) pa sam po sebi ni naročnikova obveznost, čeprav bi to iz besednega zapisa prvega odstavka 633. člena OZ lahko izhajalo. Pregled opravljenega posla namreč nima značilnosti ravnanja upnika (naročnika), ki je potrebno za izpolnitev podjemnikove (dolžnikove) obveznosti. Če naročnik opravi prevzem opravljenega posla, ne da bi pred tem opravil pregled opravljenega posla, tako ni v upniški zamudi. Vendar pa si naročnik s tem odvzame možnost, da bi ugotovil (očitne) napake, ki bi jih ob (skrbnem) pregledu opravljenega posla lahko ugotovil, in s tem možnost, da bi podjemnika pravočasno obvestil o teh napakah. Po nasprotnem razlogovanju torej naročnik ni v zamudi z grajanjem morebitnih napak, dokler ne opravi prevzema posla, čeprav je pregledal predmet posla, ni pa ga še prevzel (npr. ker posel še ni dokončan ali se še ni iztekel rok za izdelavo). Obvestilo o (očitnih) napakah pa je pravno dejanje, ki ga mora naročnik opraviti, da bi ohranil pravice, ki jih ima na podlagi podjemnikove odgovornosti za te napake (primerjaj tretji odstavek 632. člena OZ). Pravočasno obvestilo o napakah je tako predpostavka podjemnikove odgovornosti za (očitne) stvarne napake opravljenega posla. V tem pomenu je treba razumeti določbo prvega odstavka v zvezi s tretjim odstavkom 633. člena OZ: če naročnik podjemnika ne obvesti o očitnih napakah takoj ob prevzemu opravljenega posla (prvi odstavek 633. člena OZ) podjemnik ni več odgovoren za te napake (tretji odstavek 633. člena OZ.

14.Pregled opravljenega posla je sestavni del prevzema opravljenega posla. Prevzem opravljenega posla pa je pravno dejanje naročnika, s katerim ta podjemniku omogoči, da (v celoti) izpolni svojo obveznost. Prevzem opravljenega posla je naročnikova dolžnost, ki nastane samo, če je posel pravilno opravljen. Pregled opravljenega posla (pred prevzemom) pa sam po sebi ni naročnikova obveznost, čeprav bi to iz besednega zapisa prvega odstavka 633. člena OZ lahko izhajalo. Pregled opravljenega posla namreč nima značilnosti ravnanja upnika (naročnika), ki je potrebno za izpolnitev podjemnikove (dolžnikove) obveznosti. Če naročnik opravi prevzem opravljenega posla, ne da bi pred tem opravil pregled opravljenega posla, tako ni v upniški zamudi. Vendar pa si naročnik s tem odvzame možnost, da bi ugotovil (očitne) napake, ki bi jih ob (skrbnem) pregledu opravljenega posla lahko ugotovil, in s tem možnost, da bi podjemnika pravočasno obvestil o teh napakah. Po nasprotnem razlogovanju torej naročnik ni v zamudi z grajanjem morebitnih napak, dokler ne opravi prevzema posla, čeprav je pregledal predmet posla, ni pa ga še prevzel (npr. ker posel še ni dokončan ali se še ni iztekel rok za izdelavo). Obvestilo o (očitnih) napakah pa je pravno dejanje, ki ga mora naročnik opraviti, da bi ohranil pravice, ki jih ima na podlagi podjemnikove odgovornosti za te napake (primerjaj tretji odstavek 632. člena OZ). Pravočasno obvestilo o napakah je tako predpostavka podjemnikove odgovornosti za (očitne) stvarne napake opravljenega posla. V tem pomenu je treba razumeti določbo prvega odstavka v zvezi s tretjim odstavkom 633. člena OZ: če naročnik podjemnika ne obvesti o očitnih napakah takoj ob prevzemu opravljenega posla (prvi odstavek 633. člena OZ) podjemnik ni več odgovoren za te napake (tretji odstavek 633. člena OZ.

Po nasprotnem razlogovanju torej naročnik ni v zamudi z grajanjem morebitnih napak, dokler ne opravi prevzema posla, čeprav je pregledal predmet posla, ni pa ga še prevzel (npr. ker posel še ni dokončan ali se še ni iztekel rok za izdelavo). Obvestilo o (očitnih) napakah pa je pravno dejanje, ki ga mora naročnik opraviti, da bi ohranil pravice, ki jih ima na podlagi podjemnikove odgovornosti za te napake (primerjaj tretji odstavek 632. člena OZ). Pravočasno obvestilo o napakah je tako predpostavka podjemnikove odgovornosti za (očitne) stvarne napake opravljenega posla. V tem pomenu je treba razumeti določbo prvega odstavka v zvezi s tretjim odstavkom 633. člena OZ: če naročnik podjemnika ne obvesti o očitnih napakah takoj ob prevzemu opravljenega posla (prvi odstavek 633. člena OZ) podjemnik ni več odgovoren za te napake (tretji odstavek 633. člena OZ.

15.Pritožnica opozarja, da je na prepozno grajanje napak opozorila sodišče v drugi pripravljalni vlogi, vendar se sodišče prve stopnje do tega v izpodbijani sodbi ni opredelilo, kar ne drži, saj je sodišče prve stopnje v točki 29. obrazložitve navedlo, da je vpogledalo izjavo D. D. z dne 4. 2. 2021 (priloga A4), ki je bil vodja strokovnega nadzora na objektu, iz katere izhaja, da je cenilec in izvedenec za mizarstvo E. E. 2. 2. 2021 ugotovil več napak na oblogah. Poziv za odpravo napak je tožeča stranka toženi poslala 2. 2. 2021 (točka 13. obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje), torej isti dan, ko jo je o napakah obvestil njen izvedenec cenilec in izvedenec za mizarstvo E. E. 2. 2. 2021, kar je nedvomno nemudoma. Poleg tega iz zapisnika o naroku za glavno obravnavo z dne 12. 2. 2024 (l.št. 76) izhaja, da je tožena stranka navedla, da je dela izvajala od 9. 3. 2020 do konca leta 2020, v začetku leta 2021 je bila opravljena primopredaja, oziroma je tožena stranka že vložila v spis zapisnik o montaži z dne 17. 2. 2021. Iz navedenega izhaja, da je toženka sama podala trditve, da bil opravljen prevzem del 17. 2. 2021, kar je po 2. 2. 2021, ko je tožnica grajala izvedbo oblog v sobi 41 in tako ne držijo pritožbene trditve o tožničini zamudi z grajanjem.

15.Pritožnica opozarja, da je na prepozno grajanje napak opozorila sodišče v drugi pripravljalni vlogi, vendar se sodišče prve stopnje do tega v izpodbijani sodbi ni opredelilo, kar ne drži, saj je sodišče prve stopnje v točki 29. obrazložitve navedlo, da je vpogledalo izjavo D. D. z dne 4. 2. 2021 (priloga A4), ki je bil vodja strokovnega nadzora na objektu, iz katere izhaja, da je cenilec in izvedenec za mizarstvo E. E. 2. 2. 2021 ugotovil več napak na oblogah. Poziv za odpravo napak je tožeča stranka toženi poslala 2. 2. 2021 (točka 13. obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje), torej isti dan, ko jo je o napakah obvestil njen izvedenec cenilec in izvedenec za mizarstvo E. E. 2. 2. 2021, kar je nedvomno nemudoma. Poleg tega iz zapisnika o naroku za glavno obravnavo z dne 12. 2. 2024 (l.št. 76) izhaja, da je tožena stranka navedla, da je dela izvajala od 9. 3. 2020 do konca leta 2020, v začetku leta 2021 je bila opravljena primopredaja, oziroma je tožena stranka že vložila v spis zapisnik o montaži z dne 17. 2. 2021. Iz navedenega izhaja, da je toženka sama podala trditve, da bil opravljen prevzem del 17. 2. 2021, kar je po 2. 2. 2021, ko je tožnica grajala izvedbo oblog v sobi 41 in tako ne držijo pritožbene trditve o tožničini zamudi z grajanjem.

15.Pritožnica opozarja, da je na prepozno grajanje napak opozorila sodišče v drugi pripravljalni vlogi, vendar se sodišče prve stopnje do tega v izpodbijani sodbi ni opredelilo, kar ne drži, saj je sodišče prve stopnje v točki 29. obrazložitve navedlo, da je vpogledalo izjavo D. D. z dne 4. 2. 2021 (priloga A4), ki je bil vodja strokovnega nadzora na objektu, iz katere izhaja, da je cenilec in izvedenec za mizarstvo E. E. 2. 2. 2021 ugotovil več napak na oblogah. Poziv za odpravo napak je tožeča stranka toženi poslala 2. 2. 2021 (točka 13. obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje), torej isti dan, ko jo je o napakah obvestil njen izvedenec cenilec in izvedenec za mizarstvo E. E. 2. 2. 2021, kar je nedvomno nemudoma. Poleg tega iz zapisnika o naroku za glavno obravnavo z dne 12. 2. 2024 (l.št. 76) izhaja, da je tožena stranka navedla, da je dela izvajala od 9. 3. 2020 do konca leta 2020, v začetku leta 2021 je bila opravljena primopredaja, oziroma je tožena stranka že vložila v spis zapisnik o montaži z dne 17. 2. 2021. Iz navedenega izhaja, da je toženka sama podala trditve, da bil opravljen prevzem del 17. 2. 2021, kar je po 2. 2. 2021, ko je tožnica grajala izvedbo oblog v sobi 41 in tako ne držijo pritožbene trditve o tožničini zamudi z grajanjem.

16.Pritožnica navaja še, da ji je bil vstop v sobo 41 onemogočen, kar je potrdila tudi priča F. C. in se tako tožena stranka ni mogla seznaniti z grajanimi napakami. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da zgolj to dejstvo, ne pomeni, da napak na oblogah v sobi 41 ni bilo in se tožena stranka kot podjemnik ni razbremenila svoje odgovornosti za ugotovljene napake. Sodišče prve stopnje jih je pravilno ugotovilo na podlagi izpovedb prič G. G., B. B. in H. H. ter priloženih fotografij (priloge A) ter že citirane izjave D. D.

16.Pritožnica navaja še, da ji je bil vstop v sobo 41 onemogočen, kar je potrdila tudi priča F. C. in se tako tožena stranka ni mogla seznaniti z grajanimi napakami. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da zgolj to dejstvo, ne pomeni, da napak na oblogah v sobi 41 ni bilo in se tožena stranka kot podjemnik ni razbremenila svoje odgovornosti za ugotovljene napake. Sodišče prve stopnje jih je pravilno ugotovilo na podlagi izpovedb prič G. G., B. B. in H. H. ter priloženih fotografij (priloge A) ter že citirane izjave D. D.

16.Pritožnica navaja še, da ji je bil vstop v sobo 41 onemogočen, kar je potrdila tudi priča F. C. in se tako tožena stranka ni mogla seznaniti z grajanimi napakami. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da zgolj to dejstvo, ne pomeni, da napak na oblogah v sobi 41 ni bilo in se tožena stranka kot podjemnik ni razbremenila svoje odgovornosti za ugotovljene napake. Sodišče prve stopnje jih je pravilno ugotovilo na podlagi izpovedb prič G. G., B. B. in H. H. ter priloženih fotografij (priloge A) ter že citirane izjave D. D.

17.Tožena stranka tudi opozarja, da so fotografije, ki jih je predložila tožeča stranka, brez datuma in iz njih jasno izhaja, da so bile posnete pred zaključkom del tožene stranke in ni razvidno, da gre za sobo 41, pri tem pa tega očitka ne konkretizira. Sodišče prve stopnje je v točki 29 obrazložitve pojasnilo, da iz fotografij, ki jih je predložila tožnica, izhajajo napake, ki so nastale pri montaži lesenih oblog (robovi plošč niso ravni oziroma so poškodovani, posamezne plošče so poškodovane tako, da so zarezane z olfa nožem, robovi plošče ne stikajo oziroma so zamaknjeni). Pritožnica pa je kot svoj dokaz priložila fotografije (priloge B 62 do B65), na katerih je zgolj okroglina, glede katere pa je že sodišče prve stopnje pojasnilo, da nanjo tožeča stranka ni imela pripomb. Glede obstoja napak, pa so, kot že rečeno izpovedale tudi priče, in tako utemeljitev sodišča prve stopnje ne temelji zgolj na predloženih fotografijah. Glede na navedeno tudi te pritožbene navedbe niso utemeljene.

17.Tožena stranka tudi opozarja, da so fotografije, ki jih je predložila tožeča stranka, brez datuma in iz njih jasno izhaja, da so bile posnete pred zaključkom del tožene stranke in ni razvidno, da gre za sobo 41, pri tem pa tega očitka ne konkretizira. Sodišče prve stopnje je v točki 29 obrazložitve pojasnilo, da iz fotografij, ki jih je predložila tožnica, izhajajo napake, ki so nastale pri montaži lesenih oblog (robovi plošč niso ravni oziroma so poškodovani, posamezne plošče so poškodovane tako, da so zarezane z olfa nožem, robovi plošče ne stikajo oziroma so zamaknjeni). Pritožnica pa je kot svoj dokaz priložila fotografije (priloge B 62 do B65), na katerih je zgolj okroglina, glede katere pa je že sodišče prve stopnje pojasnilo, da nanjo tožeča stranka ni imela pripomb. Glede obstoja napak, pa so, kot že rečeno izpovedale tudi priče, in tako utemeljitev sodišča prve stopnje ne temelji zgolj na predloženih fotografijah. Glede na navedeno tudi te pritožbene navedbe niso utemeljene.

17.Tožena stranka tudi opozarja, da so fotografije, ki jih je predložila tožeča stranka, brez datuma in iz njih jasno izhaja, da so bile posnete pred zaključkom del tožene stranke in ni razvidno, da gre za sobo 41, pri tem pa tega očitka ne konkretizira. Sodišče prve stopnje je v točki 29 obrazložitve pojasnilo, da iz fotografij, ki jih je predložila tožnica, izhajajo napake, ki so nastale pri montaži lesenih oblog (robovi plošč niso ravni oziroma so poškodovani, posamezne plošče so poškodovane tako, da so zarezane z olfa nožem, robovi plošče ne stikajo oziroma so zamaknjeni). Pritožnica pa je kot svoj dokaz priložila fotografije (priloge B 62 do B65), na katerih je zgolj okroglina, glede katere pa je že sodišče prve stopnje pojasnilo, da nanjo tožeča stranka ni imela pripomb. Glede obstoja napak, pa so, kot že rečeno izpovedale tudi priče, in tako utemeljitev sodišča prve stopnje ne temelji zgolj na predloženih fotografijah. Glede na navedeno tudi te pritožbene navedbe niso utemeljene.

18.Pritožnica tudi navaja, da je priča B. B. ob zaslišanju izpovedal, da sta se s H. H., predstavnikom tožeče stranke, o demontaži in izdelavi novih oblog pogovarjala že v januarju 2021 ter da so z izdelavo pričeli takoj, ko je H. H. to naročil. Izdelava in montaža sta skupaj trajala približno tri tedne, kar pomeni, da so dela pri B. B. stekla že pred grajanjem napak dne 2. 2. 2021, kar nedvomno dokazuje, da je tožeča stranka naročila demontažo in montažo novih oblog pred iztekom roka, določenega toženi stranki za odpravo napak ali celo pred samim grajanjem napak. Sodišče prve stopnje je pri tem selektivno povzelo izpovedbo priče B. B. in spregledalo ključne dele njegove izpovedi, ki potrjujejo nerelarealnost osemdnevnega roka, določenega za odpravo domnevnih očitanih napak. Pritožbeno sodišče odgovarja, da navedeno ni relevantno za ugotovitev, da so napake na oblogah obstajale in da jih tožena stranka ni bila pripravljena odpraviti v danem roku.

19.V nadaljevanju pritožnica sodišču prve stopnje očita, da ni opravilo ogleda sobe 41 z napačno obrazložitvijo, da ogled ne bi omogočil ugotovitve dejanskega stanja, saj je tožeča stranka že izvedla zamenjavo stenskih oblog. Pritožnica izpostavlja, da to ne drži, saj bi z ogledom bilo mogoče ugotoviti, katere obloge so bile zamenjane in kakšen je njihov trenutni vizualni videz. Pritožnica namreč zatrjuje, da je tožeča stranka izvedla spremembe zaradi estetskih razlogov, ne pa zaradi domnevnih napak in je spremenjen videz oblog nesporen, saj je priložena fotografija iz spletne strani hotela prikazuje oblogo, ki je tehnično popolnoma drugače izvedena od tiste, ki jo je izdelala tožena stranka po prejeti tehnični dokumentaciji. Opozarja tudi, da je bila njena naloga izdelati oblogo z odprtino za televizor in priložena fotografija iz spletne strani sobe 41 prikazuje oblogo brez odprtine za televizor in v enotnem kosu, kar jasno kaže na naknadno spremembo izvedbe, ki je tožeča stranka ni naročila. Nove obloge torej niso posledica napak, temveč naknadnih zahtev in estetskih odločitev tožeče stranke. Pritožnica sodišču prve stopnje očita kršitev 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj je bilo dejansko stanje nepopolno in posledično nepravilno ugotovljeno, ker sodišče ni izvedlo ogleda sobe številka 41. Navedeno po mnenju pritožbenega sodišča za ugotovljene napake ni relevantno dejstvo, saj je priča B. B., ki je napake na stenski leseni oblogi sobi 41 osebno odpravljal, povedal, katere obloge so bile zamenjane in na čem torej temelji njegov račun in s tem škoda, ki jo mora tožena stranka poravnati tožnici, kar je navedlo tudi sodišče prve stopnje (28. in 30. točka obrazložitve) in tako očitek kršitve določb postopka zaradi ne izvedbi ogleda ne drži. Sodišču ni treba izvesti vseh dokazov, ki jih predlagajo stranke (213. člen ZPP), morajo pa podati razloge o njihovi zavrnitvi, kar je sodišče prve stopnje pravilno storilo (točka 7. obrazložitve).

Sklepno

20.Pritožbeno sodišče je odgovorilo na pravno odločilne pritožbene razloge (prvi odstavek 360. člena ZPP). V kolikor pritožnica morebiti na kakšno pritožbeno navedbo ni dobila izrecnega odgovora, ta izhaja iz konteksta celotne obrazložitve, kar zadošča, saj lahko iz obrazložitve te odločbe v zadostni meri spozna, kateri razlogi so vodili pritožbeno sodišče k njegovi odločitvi.

21.Pritožba tožene stranke glede na navedeno ni utemeljena in ker pritožbeno sodišče obenem ni našlo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), jo je zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

22.Odločitev o pritožbenih stroških temelji na drugem odstavku 165. člena v zvezi z drugim odstavkom 154. člena ZPP. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato mora plačati tožeči stranki njene stroške pritožbenega postopka. Sodišče prizna le tiste stroške, ki so potrebni in sicer 500 točk za pritožbo (tarifna številka 22/1 OT), materialni stroški v višini 2% točk (tretji odstavek 11. člena OT), 22 % DDV, kar skupaj znaša 373,32 EUR, ki jih mora tožena stranka tožeči plačati v roku 15 dni po prejemu te sodne odločbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi po poteku tega roka dalje do plačila.

------------------------------- Plavšak, N., Obligacijski zakonik s komentarjem, GV založba, Ljubljana, 2004, tretja knjiga, stran 831 in naslednje. Plavšak, N., E-paket obligacije s komentarjem OZ, razdelek 13.19.5. Pregled opravljenega posla in obvestilo o napaki. Enako.

Zveza:

Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 619, 632, 632/2, 633, 633/1, 633/3, 637, 637/1, 638, 639, 639/1, 639/2, 639/3

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.