Jedro

Sprememba predpisa mora biti sprejeta po enakem postopku, kot velja za sam predpis, ne pa s popravki, zato takšne določbe, ki dejansko spreminja PUP, ni mogoče uporabiti in na njeni podlagi utemeljevati zavrnitve zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja.

Ničelni odmik od meje s sosednjim zemljiščem je določen zaradi načina gradnje stavbe (dvojčka ali vrstne stavbe), medtem ko na preostalih robovih stavbe ni ovire za zahtevo po najmanj 4-metrskem odmiku od sosednje parcele.

Izrek

Tožbi se delno ugodi, odločba Ministrstva za okolje in prostor št. 35108-322/2009-8 MŠ z dne 11. 5. 2011 se odpravi v 1., 2. in 3. točki izreka v delu, ki se nanaša na izdajo gradbenega dovoljenja za zaprtje balkonov, obnovo stopnišča in delno rekonstrukcijo objekta, ter se zadeva v tem obsegu vrne istemu organu v ponovni postopek.

V preostalem delu se tožba zavrne.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 350,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Toženka je z izpodbijano odločbo, izdano po pritožbi A.A. (v tem upravnem sporu prizadete stranke), odpravila gradbeno dovoljenje Upravne enote Škofja Loka št. 351-293/2010 z dne 27. 12. 2010 in zavrnila tožnikovo zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja za legalizacijo zaprtja balkonov, povečanja terase, obnove stopnišča in za delno rekonstrukcijo obstoječega objekta, stoječega na zemljiščih parc. št. *326 in 974/25 k.o. ...

Iz obrazložitve odločbe je razvidno, da zemljišče gradnje leži v območju prostorske enote SKL-SE 08, v ureditveni enoti z oznako „dv“ - dvojčki in vrstne hiše, ki jo ureja Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za mesto Škofja Loka (v nadaljevanju PUP). Drugostopenjski organ ugotavlja, da v obravnavanem primeru za izdajo gradbenega dovoljenja ni izpolnjen pogoj iz 35. člena PUP glede odmika terase od parcelne meje na strani, na kateri se tožnikova vrstna hiša stika z vrstno hišo na parc. št. *325 k.o. ..., last A.A., in ki znaša 1,34 m. Za manjši odmik pa njenega soglasja, kot zahteva 18. člen PUP, ni pridobil. Nepravilno so bila dejstva ugotovljena tudi glede odmikov v zvezi z izvedbo zazidave balkonov na severni in južni strani tožnikovega objekta na parc. št. *326 k.o. ... Iz predloženega projekta (PGD) je namreč razvidno, da se omenjena stavba v delu zazidave balkonov ne dotika s stavbo A.A., saj je v tem delu med objektoma izvedena dilatacija (5 cm). Zato je treba v smislu 35. člena PUP šteti, da gre pri izvedeni prizidavi balkonov na severni in južni strani objekta za gradnjo na drugih robovih, za katere pa PUP zahteva odmike najmanj 4 m od parcelne meje. Ker tudi v tem delu ni bilo pridobljeno soglasje A.A., niso izpolnjeni pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja.

Tožnik se s tako odločitvijo ne strinja in v tožbi med drugim navaja, da je drugostopenjski upravni organ nepravilno razlagal 35. člen PUP glede tega, za katere robove stavbe velja zahtevani najmanj 4-metrski odmik od meje z zemljiščem parc. št. *325 k.o. ... Meni, da se tak odmik zahteva le za tiste tri robove tožnikove stavbe, ki se ne stikajo s fasado stavbe A.A. Tej zahtevi ustreza tako odmik novega stopnišča na severni ulični strani stavbe kot tudi terasa, ki je od parcelne meje, na kateri se fasadi stavb stikata, oddaljena 1,34 m. Zato v tem primeru ni potrebno niti dodatno soglasje. Nadalje se tožnik ne strinja z zavrnitvijo zahteve v delu, ki se nanaša na zaprtje balkonov. Poudarja, da gre za zidavo obstoječih balkonov, torej v enakem obsegu, kot so obstajali, le s to razliko, da je med balkonoma in stično fasado stavbe A.A. izvedena reža, kar pa po njegovem mnenju ne more spremeniti dejstva, da se stavbi na tej meji stikata in da zato ni potreben nikakršen odmik. Če pa pritožbeni organ šteje, da se zaradi dilatacije fasadi ne stikata, pa je neutemeljena uporaba 18. in 35. člena PUP. Način gradnje je bil namreč tak, da se stanovanjske enote med seboj dejansko ne stikajo, kljub temu pa gre za hiše v nizu, zato dilatacija ne vpliva na to, da se ne bi uporabili predpisi za „enote dvojčkov“. Za zavrnitev zahteve, ki se nanaša na obnovo stopnišča, izpodbijana odločba nima razlogov. V zaključku poudarja, da A.A. v postopku izkazuje pravni interes le toliko, kolikor gre za zaščito njenih neposrednih interesov, ki jih ima kot lastnica nepremičnine na vplivnem območju gradnje. Konkretnih pripomb, ki bi se nanašali na te vplive zaradi zazidanih balkonov, razširjene terase in obnovljenega stopnišča, pa v postopku ni bilo. Predlaga, naj sodišče izpodbijano odločbo odpravi in potrdi gradbeno dovoljenje z dne 27. 12. 2010. Zahteva tudi povračilo stroškov tega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Toženka predlaga zavrnitev tožbe, na katero pa vsebinsko ni odgovorila.

A.A. kot prizadeta stranka v tem upravnem sporu v odgovoru na tožbo poudarja, da je treba pri prizidavi vrstnih hiš zagotavljati nujno enotno arhitekturno podobo, kot to zahteva tudi prva alineja 2. točke 35. člena PUP. Zato je tožnikovo stališče, da bi lahko ob stičišču parcel gradil brez odmikov, nepravilno. PUP v 35. členu (urbanistično oblikovanje) dejansko le definira vrstno hišo. Nadalje navaja, da je tožnik uspel na občinskem nivoju s spremembo omenjenega člena (Uradni list RS, št. 49/11), ki pa je glede na čas sprejema v tej zadevi ni mogoče upoštevati. Meni, da drugostopenjskemu organu ni bilo treba posebej obrazložiti zavrnitve zahteve v delu, ki se nanaša na obnovo stopnišča. Tožnik je zahteval gradbeno dovoljenje za izvedbo del, ki jih je specificiral v zahtevi in PGD, in če večina teh del ne ustreza zakonskim pogojem, se zavrne zahteva v celoti. Tožbi priložene fotografije so nedovoljene tožbene novote, prav tako navedbe, da njegov objekt njenemu ne jemlje svetlobe ali sonca. V zaključku poudarja, da sta javni in zasebni interes v postopkih izdaje gradbenega dovoljenja pogosto identična - npr. prav glede odmikov objektov od sosednjih parcel. V postopku je tudi obširno pojasnila posege v svojo nepremičnino zaradi tožnikove neprimerne gradnje (v nasprotju s predpisi o požarni varnosti, posegi v lastninsko pravico pri gradnji itd.). Poudarja še, da mora drugostopenjski upravni organ preizkusiti odločbo po uradni dolžnosti glede bistvenih kršitev pravil postopka in kršitve materialnega zakona. Predlaga, naj sodišče zavrne tožbo, tožniku pa naloži povračilo stroškov tega postopka.

Tožba je delno utemeljena.

V zadevi ni sporno, da zemljišče posega leži v območju prostorske enote SKL-SE 08. Glede na prvi odstavek 10. člena PUP (Uradni list RS, št. 70/05, 103/05-popr., 109/07 in 102/10-popr.) je območje SE glede na namensko rabo namenjeno eno - in dvostanovanjskim stavbam. Po 1.1. b točki 11. člena PUP so v tem območju za obstoječe objekte dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, nadomestne gradnje in odstranitve objektov. V 18. členu PUP, ki sodi med skupna merila in pogoje za urbanistično, arhitekturno in krajinsko oblikovanje, so v prvem in drugem odstavku določeni odmiki od parcelne meje na ulični strani. Tretji odstavek tega člena, na določbo katerega se sklicuje izpodbijana odločba glede potrebnosti soglasja za manjši odmik od parcelne meje, pa je bil v PUP vnesen z njegovim popravkom (Uradni list RS, št. 102/10) in je določil, da je odmik od parcelne meje lahko manjši od predpisanega za posamezno ureditveno enoto, če je pridobljeno pisno soglasje lastnika parcele, od katere bo odmik manjši. V zvezi s to določbo sodišče ugotavlja, da se z možnostjo gradnje objekta z manjšim odmikom od predpisanega ob predhodno pridobljenem soglasju lastnika sosednje parcele, dejansko spreminja PUP v določbah, ki omogočajo le gradnjo objektov ob upoštevanju predpisanih odmikov od sosednjih zemljišč. Ker mora biti sprememba predpisa sprejeta po enakem postopku, kot velja za sam predpis, ne pa s popravki, navedene določbe ni mogoče uporabiti in na njeni podlagi utemeljevati zavrnitve zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja. Navedeno tudi pomeni, da mora v tej zadevi načrtovana gradnja glede odmikov brez odstopanj izpolniti določbe PUP o odmikih.

V skladu s 23. členom PUP veljajo za vzdrževalna dela, rekonstrukcije in dozidave enaki pogoji za oblikovanje kot pri novogradnjah objektov. Ni sporno, da gre v obravnavanem primeru za posege v ureditveni enoti „dv - dvojčki in vrstne hiše“. Zanjo 35. člen PUP pod 1. točko (urbanistično oblikovanje) v tretji alineji določa, da se morajo stavbe dvojčki stikati z eno fasado, vrstne stavbe v sredini niza pa z dvema fasadama, odmiki od parcelne meje na drugih robovih morajo biti najmanj 4 m. V zadevi je sporno, kaj pomeni besedna zveza „na drugih robovih“. Od odgovora na to vprašanje je namreč odvisno, ali se v obravnavanem primeru zahteva po najmanj 4-metrskem odmiku nanaša tudi na dozidavo terase vzdolž meje z zemljiščem parc. št.*325 k.o. ..., to je na tisti strani, kjer se tožnikova stavba stika s stavbo A.A., ali pa je treba šteti, da po tej določbi za dozidavo stavbe ob meji, na kateri se stika s sosednjo stavbo, odmik ni zahtevan.

Po mnenju sodišča je iz navedene določbe PUP razvidno ne le, da govori o robovih stavbe (dvojčka ali vrstne stavbe), ampak tudi, da odmik stavbe oz. njenega roba, na katerem se stika s sosednjo stavbo, od sosednje parcele (logično) ni zahtevan. To pomeni, da je v tem delu ničelni odmik od meje s sosednjim zemljiščem določen zaradi načina gradnje stavbe, medtem ko na preostalih robovih stavbe ni ovire za zahtevo po najmanj 4-metrskem odmiku od sosednje parcele. Kot rob stavbe na strani, kje se stika s sosednjo stavbo, je torej treba šteti le tisti del, kjer ta stik obstaja, in le v tem delu stavba nima odmika, ker ga ne more imeti.

Glede na navedeno ni podlage za dozidavo terase k osnovni stavbi na poljubni oddaljenosti od meje (v obravnavanem primeru 1,34 m), manjši od 4 metrov. Sodišče se zato tudi ne strinja s tožbenim stališčem, da naj bi zahtevani 4-metrski odmik veljal za parcelne meje, ki ne predstavljajo meje, na kateri se fasadi dotikata. Če torej tožnik dozidava stavbo, novogradnja pa nima stika s fasado sosednjega objekta, zanjo ne more veljati ugodnost kot za osnovno stavbo, niti to, da zida na kakršnikoli razdalji od parcelne meje.

Sodišče se zato strinja z drugostopenjskim organom, da v zadevi zaradi premajhnega odmika od sosednjega zemljišča parc. št. *325 k.o. ... ni bil izpolnjen pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja za dozidavo terase. S tem v zvezi sodišče še ugotavlja, da je Občina Škofja Loka v Uradnem listu RS, št. 49/11, objavila še en popravek PUP, po katerem se 35. člen v tretji alineji 1. točke za ureditveno enoto „dv“ pravilno glasi: stavbe dvojčki se morajo z eno fasado stikati, vrstne stavbe v sredini niza pa se morajo stikati z dvema fasadama, odmiki od parcelne meje na drugih robovih morajo biti najmanj 4 m, z izjemo roba na celotni dolžini parcelne meje, kjer se objekta stikata. Po mnenju sodišča dodatek „z izjemo roba na celotni dolžini parcelne meje, kjer se objekta stikata“ ne pomeni le odprave tehnične (dejanske) pomote v prejšnjem tekstu tretje alineje, ampak njegovo dopolnitev oz. spremembo. Določbo o gradnji brez oz. s kakršnimkoli odmikom namreč širi na vse gradnje (ne le tiste, kjer se sosednji stavbi stikata). Ker gre za spremembo PUP, ta pa je bila objavljena 24. 6. 2011, torej po izdaji gradbenega dovoljenja z dne 27. 12. 2010 in tudi po izdaji v tem upravnem sporu izpodbijane drugostopenjske odločbe, je že iz tega razloga v obravnavani zadevi ni mogoče upoštevati.

V zadevi nadalje ni sporno, da je tožnik zahteval gradbeno dovoljenje za več posegov, in sicer za zaprtje balkonov, povečanje terase, obnovo stopnišča in delno rekonstrukcijo obstoječega objekta. Navedeno kaže, da je šlo za vlogo, ki je vsebovala več zahtevkov (izdajo gradbenega dovoljenja za različne posege), zato neizpolnjevanje pogojev za izdajo gradbenega dovoljenja za prizidavo terase ne more avtomatično pomeniti, da v obravnavanem primeru niso bili izpolnjeni pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja za zaprtje balkonov ali za obnovo stopnišča ali za delno rekonstrukcijo obstoječega objekta. Iz odločbe tudi niso razvidni razlogi, ki bi dajali podlago za morebiten sklep, da gre za posege, ki so izvedbeno neločljivo povezani (npr. konstrukcijsko) in da zato zaradi neizpolnjevanja pogojev za enega od njih ni mogoče izdati dovoljenja niti za ostale.

Sodišče se zato strinja s tožnikom, da izpodbijana odločba glede zavrnitve zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja za stopnišče – kot je navedeno v tehničnem poročilu PGD, november 2010, gre za zunanje vhodno stopnišče za dostop v stavbo –, nima razlogov. Ker je v tem delu ni mogoče preizkusiti, je podana absolutna bistvena kršitev pravil postopka (7. točka drugega odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, v nadaljevanju ZUP). Enako velja tudi glede razlogov v zvezi z zahtevano delno rekonstrukcijo objekta (iz omenjenega tehničnega poročila je razvidno, da gre za rekonstrukcijo strehe).

Zaradi pomanjkljivih razlogov sodišče ne more preizkusiti niti pravilnosti stališča iz izpodbijane odločbe, da bi moral biti tudi za zazidavo balkonov na severni in južni strani tožnikove stavbe izpolnjen pogoj o najmanj 4-metrskem odmiku od meje s sosednjim zemljiščem. To sporno stališče namreč temelji na ugotovitvi, da se stavbi v delu zazidave balkonov ne stikata s fasadama, ampak je v tem delu izvedena dilatacija. Tožnik namreč v tožbi zatrjuje, da je bil način gradnje tak, da se stanovanjske enote med seboj ne stikajo, vseeno pa gre za hiše v nizu. Zato ni jasno, ali je reža med stavbama v delu balkonov obstajala že prej, torej da gre za obstoječe stanje, na katerega je načrtovana zazidava balkonov. Če drži, da se že vrstni hiši popolnoma ne stikata in gre za obstoječo režo, tako da zazidava v tem delu ne vnaša nobenih sprememb, je zahteva po odmiku od sosednjega zemljišča neutemeljena. Dodatno nejasnost pri tem vnaša še navedba v izpodbijani odločbi (10. stran), da gre za izvedeno prizidavo (ne torej le za zazidavo) balkonov.

Ker je bila izpodbijana odločba izdana na podlagi vložene pritožbe A.A., sodišče glede njenega pravnega interesa vsaj z vidika določb PUP ugotavlja, da njen pravni interes kot lastnice sosednje nepremičnine temelji na določbah PUP o odmikih objektov od parcelnih mej. Kot lastnica sosednjega zemljišča ima pravico sodelovati v obravnavanem postopku zaradi varstva svoje pravice o zadostnem odmiku načrtovane gradnje od njene nepremičnine. V tem pogledu se njen zasebni pravni interes sklada z varstvom javnega interesa z vidika urbanističnih pogojev za gradnjo, kot jih predpisuje PUP. Kot je razvidno iz njene pritožbe zoper izdano gradbeno dovoljenje, pa se v upravnem postopku med drugim ni strinjala z razlago 35. člena PUP glede odmikov od parcelne meje.

Glede na navedeno je sodišče tožbi ugodilo v delu, ki se nanaša na izdajo gradbenega dovoljenja za stopnišče, zazidavo balkonov in delno rekonstrukcijo stavbe, izpodbijano odločbo v tem delu odpravilo (3. točka prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1) in zadevo v tem obsegu vrnilo v ponovno odločanje drugostopenjskemu upravnemu organu. V preostalem delu je tožbo zavrnilo. Upravni organ bo moral v ponovljenem postopku odločiti o pritožbi A.A. v delu, ki se nanaša na izdano gradbeno dovoljenje z dne 27. 12. 2010 za omenjene posege (torej razen terase). Pri tem sodišče dodaja, da se v tem upravnem sporu razen do odmikov od parcelnih mej ni opredeljevalo do drugih pogojev gradnje po določbah PUP.

Če sodišče tožbi ugodi in odpravi izpodbijani upravni akt, je tožnik v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve upravičen do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. (v nadaljevanju Pravilnik). V obravnavanem primeru je bila tožba sicer deloma zavrnjena, vendar pa so stroški zanjo enaki, kot če bi ji bilo ugodeno v celoti.

Sodišče je zato tožniku priznalo vse stroške iz drugega odstavka 3. člena Pravilnika v višini 350,00 EUR. Zadeva je bila namreč rešena na seji, tožnika pa je v postopku zastopal odvetnik. Sodna taksa za postopek v višini 148,00 EUR bo vrnjena po uradni dolžnosti (op. 6.1./c taksne tarife Zakona o sodnih taksah, ZST-1). Zakonske zamudne obresti od stroškov postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika, OZ).