Jedro

Člen 116 sicer res omogoča vrnitev v prejšnje stanje tudi iz razloga, če je zamujen rok za kakšno pravno dejanje, vendar se v skladu s 15. členom ZIZ določbe ZPP smiselno uporabljajo le v primeru, če ni v ZIZ ali v kakšnem drugem zakonu drugače določeno.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Upnik sam krije svoje stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje z v uvodu navedenim sklepom ni ugodilo upnikovemu predlogu za vrnitev v prejšnje stanje.

Proti takšnemu sklepu se je (smiselno) iz pritožbenih razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava po 1. in 3. točki I. odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ) pravočasno pritožil upnik po svojem pooblaščencu. V pritožbi je navedel, da je sodišče prve stopnje pri odločanju uporabilo zgolj gramatikalno razlago 36. člena ZIZ, medtem ko ZPP razloge za vrnitev v prejšnje stanje obravnava nekoliko širše. Upnik in njegov pooblaščenec sta storila vse, kar je bilo potrebno, zatajila pa je pošta, ki upniku ni dostavila pošiljke, s katero ga je pooblaščenec pozval, da v roku plača zahtevani predujem. Sploh pa pooblastilo med upnikom in pooblaščencem ni obsegalo vročanja sklepov za sodne in upravne takse in nalogov za plačilo taks. Sodišče prve stopnje je tako napačno menilo, da je bila pošiljka vročena upniku.

Pritožba ni utemeljena.

V obravnavani izvršilni zadevi je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 23. 10. 2006 upniku naložilo, da v roku 8 dni po prejemu tega sklepa na račun sodišča plača predujem za sodnega cenilca v višini 80.000,00 SIT. Ta sklep je pooblaščenec upnika prejel dne 22. 11. 2006. Iz razloga, ker upnik v postavljenem roku ni plačal predujma, je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 16. 1. 2007 ustavilo izvršbo na nepremičnine. Upnik je nato z vlogo z dne 19. 2. 2006 predlagal vrnitev v prejšnje stanje ter pri tem zatrjeval, da zaradi napake pošte ni prejel sklepa z dne 23. 10. 2006, ki mu ga je poslal pooblaščenec. Obenem je opravil tudi zamujeno dejanje – dne 19. 2. 2007 položil zahtevani predujem.

V 36. členu ZIZ je določeno, da je v izvršilnem postopku vrnitev v prejšnje stanje dovoljena le v primeru, ko je zamujen rok za pritožbo ali ugovor. Gre za specialno določbo ZIZ, ki izrecno (in zato tudi drugače kot v 116. členu ZPP) ureja institut vrnitve v prejšnje stanje v izvršilnem postopku.

Ob dejstvu, da je pooblaščenec upnika sklep z dne 23. 10. 2006 prejel dne 22. 11. 2006, predujem pa ni bil plačan v postavljenem roku (tj. do 30. 11. 2006), je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da v obravnavanem primeru ni bil zamujen rok za pritožbo ali ugovor (ki bi bil edini dopusten razlog za vrnitev v prejšnje stanje v izvršilnem postopku) in zato ob pravilni uporabi 36. člena ZIZ navedenemu predlogu upnika ni ugodilo. ZPP v 116. členu sicer res omogoča vrnitev v prejšnje stanje tudi iz razloga, če je zamujen rok za kakšno pravno dejanje, vendar se v skladu s 15. členom ZIZ določbe ZPP smiselno uporabljajo le v primeru, če ni v ZIZ ali v kakšnem drugem zakonu drugače določeno.

Sodišče druge stopnje se ne strinja s pritožbenim stališčem, da bi prvostopno sodišče moralo naloge za plačilo sodnih taks oziroma sklepe o plačilu sodnih taks vročati neposredno stranki, kljub temu da ima ta pooblaščenca, saj se v primeru, ko ima stranka zakonitega zastopnika ali pooblaščenca, v skladu s I. odstavkom 137. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ sodna pisanja vročajo njemu in ne neposredno stranki, razen če ni v ZPP drugače določeno. ZPP glede vročanja tovrstnih sklepov ne določa kaj drugega, zato je vročitev takšnega sklepa veljavno opravljena, če je vročena strankinemu pooblaščencu, kot je bilo v obravnavanem primeru.

V postopku na prvi stopnji tudi ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti (II. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom ZIZ). Zato je sodišče druge stopnje po določbi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom ZIZ pritožbo upnika zavrnilo kot neutemeljeno ter potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

Upnik sam krije svoje stroške tega pritožbenega postopka, saj s svojo pritožbo ni uspel (I. odstavek 165. člena v zvezi s I. odstavkom 154. člena ZPP in s 15. členom ZIZ).