Up-119/05 - 5

13. 6. 2005

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. pri Ž., ki jo zastopa Odvetniška družba B., o.p., d.n.o., Z., na seji senata dne 24. maja 2005 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Up 367/2002 z dne 18. 11. 2004 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Z izpodbijano sodbo je Vrhovno sodišče zavrnilo pritožbo zoper sodbo Upravnega sodišča, s katero je to sodišče zavrnilo tožbo v upravnem sporu zoper odločitev upravnih organov o zavrnitvi zahteve za denacionalizacijo. Vrhovno sodišče je pritrdilo presoji Upravnega sodišča in upravnih organov, da pritožnica z listinami, ki jih je predložila, ni izkazala, da bi bilo premoženje njenih pravnih prednikov podržavljeno na podlagi predpisov iz 3. in 4. člena Zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91-I in nasl. – v nadaljevanju ZDen) in v smislu drugega odstavka 8. člena ZDen. Pritrdilo je tudi odločitvi sodišča prve stopnje glede navajanja novot v upravnem sporu. Na pritožbeni očitek o neupravičenem neupoštevanju pravne podlage podržavljenja iz 5. člena v zvezi s 4. členom ZDen je odgovorilo z razlago 4. in 5. člena ZDen.

2.Pritožnica sodbi Vrhovnega sodišča očita kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Meni, da je odločitev Vrhovnega sodišča napačna. Pravna podlaga za prenehanje oziroma odvzem lastninske pravice naj bi bila v sodbi Okrajnega sodišča v Ptuju št. II T 64/45-6 z dne 29. 5. 1946 (s katero sta bili razveljavljeni pogodbi, ki sta bili pravni naslov za pridobitev lastninske pravice pritožničinih pravnih prednikov). Ker naj ta sodba ne bi imela ne obrazložitve ne pravnega pouka o pravici do pritožbe, naj bi šlo za dejanski stan iz 4. člena ZDen (tj. za neodplačen prenos premoženja z ukrepi državnega organa brez pravnega naslova). V zvezi z odločbami, izdanimi v omenjenem sodnem postopku, se pritožnica sklicuje na pravico do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave.

V sodnih postopkih glede razveljavitve izročilne in ženitno-dedne pogodbe naj bi šlo za arbitrarne in samovoljne ukrepe ("sodne odločitve državnega organa") in za zlorabo takratne oblasti.

B.

3.Ustavno sodišče ni instanca sodiščem, ki odločajo v rednem postopku, in ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri ugotavljanju dejanskega stanja in pri uporabi materialnega in procesnega prava. V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče preizkusi le, ali so bile z izpodbijano sodno odločbo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine.

4.Ustavne pritožbe zoper sodno odločbo, ki je bila izdana v postopku odločanja o utemeljenosti zahteve za denacionalizacijo, ni mogoče utemeljiti z očitki, ki se nanašajo na kršitve človekovih pravic v postopku, v katerem je bila izdana druga sodna odločba. V obravnavanem primeru se pritožnica sklicuje celo na sodno odločbo, zoper katero tudi samostojna ustavna pritožba ni dopustna, ker je bila izdana pred uveljavitvijo Ustave (82. člen ZUstS).

5.Iz navedb v ustavni pritožbi je razvidno, da pritožnica zmotno razume pravno naravo pravice do denacionalizacije. Kot je že Vrhovno sodišče pojasnilo, je po drugem odstavku 8. člena ZDen v denacionalizacijskem postopku mogoče uveljavljati vračilo premoženja, ki je bilo podržavljeno. Res je na podlagi 4. člena ZDen mogoče uveljavljati tudi denacionalizacijo premoženja, ki je bilo podržavljeno z ukrepom državnega organa brez pravnega naslova, vendar je moral tudi tak način podržavljenja pomeniti prenos premoženja iz zasebne lastnine v državno oziroma družbeno lastnino. Pritožnica tudi v ustavni pritožbi navaja, da je po razveljavitvi izročilne in ženitno-dedne pogodbe, lastninska pravica na premoženju prešla na drugo fizično osebo. Denacionalizacija pa ni postopek, v katerem bi pristojni organ ocenjeval zakonitost sodnih odločb, ki so vplivale na premoženjskopravni položaj oseb.

6.Ker očitno ne gre za kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnica, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

7.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS in tretje alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

Milojka Modrijan