Jedro

Zakon sam po uveljavitvi ZZK-1 glede na njegov 40. čl. ne more biti več podlaga za vpis.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Dovoli se izbris zaznambe zavrnitve vpisa.

Obrazložitev

: Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor predlagatelja zoper sklep višje pravosodne sodelavke z dne 21.5.2008, s katerim je bil zavrnjen zemljiškoknjižni predlog za vpis lastninske pravice na nepremičnini parc. št. AA k.o. V. na predlagatelja.

Predlagatelj se pritožuje zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in kršitev določb postopka. Meni, da bi moralo sodišče lastninsko pravico vknjižiti na podlagi Zakona o športu, skladno s katerim so športni objekti, ki jih pristojni organ lokalne skupnosti ni določil za objekte občinskega pomena, z dnem uveljavitve zakona postali lastnina društev. Taborniška koča stoječa na parc. št. AA k.o. V., s strani Mestne občine Ljubljana ni bila določena kot objekt občinskega pomena. Po Zakonu o športu pa za pridobitev lastninske pravice zadostuje samo upravljanje z nepremičnino; v zemljiško knjigo vpisana pravica v korist športnega društva torej ni pogoj za pridobitev lastninske pravice, kot je to po Zakonu o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini (ZLNDL). Zato je napačno stališče prvostopenjskega sodišča, da je v predmetni zadevi vpis lastninske pravice mogoč samo na podlagi ustrezne pogodbe, sklenjene med zemljiškoknjižnim lastnikom oziroma njegovim pravnim naslednikom in predlagateljem. Pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona je oblika izvirne pridobitve in se pridobi z izpolnitvijo zakonskih pogojev, ne glede na voljo morebitnega imetnika lastninske pravice. Gre za o lastninjenje športnega objekta – taborniške koče z zemljiščem. Pritožniku ni razumljivo, zakaj sodišče v zadnjem sklopu lastninjena družbene lastnine, ki temelji na istih načelih kot je lastninjenje podjetij in stavbišč, uporablja povsem drugačna načela in s tem onemogoča premoženju brez znanega lastnika primerno olastninjenje kljub temu, da je predlagatelj na dan uveljavitve zakona opravljal dejavnost v športu in upravljal z objektom. Zato pritožbenemu sodišču predlaga, da po ugoditvi pritožbi sklep sodišča prve stopnje razveljavi in mu zadevo vrne v ponovno odločanje.

Pritožba ni utemeljena.

Predlog za vknjižbo lastninske pravice na parc. št. AA k.o. V. je predlagatelj temeljil zgolj na določilu 1. odst. 64. čl. Zakona o športu (Ur. l. RS, št. 22/98), predlogu pa je priložil članek iz revije Tabor iz leta 1958, svoj dopis – pojasnila glede prošnje za odkup zemljišča na Jančah, naslovljen na Oddelek za gospodarjenje z zemljišči pri Mestni občini Ljubljana (MOL), odgovor MOL na ta dopis in skico – situacija na parceli.

Temeljno načelo zemljiškoknjižnega postopka je načelo formalnosti: zemljiškoknjižno sodišče odloča o pogojih za vpis le na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis in na podlagi stanja vpisov v zemljiški knjigi (124. čl. Zakona o zemljiški knjigi, Ur. l. RS, št. 58/03; ZZK-1). Pravilno je zato stališče prvostopenjskega sodišča v izpodbijanem sklepu, da zakon sam po uveljavitvi ZZK-1 glede na njegov 40. čl. ne more biti več podlaga za vpis. Vpis lastninske pravice na predlagatelja zato na podlagi obravnavanega predloga ni mogoč, ker mu niso priložene ustrezne listine, naštete v 40. čl. ZZK-1. V zvezi s pritožbenimi izvajanji višje sodišče še pojasnjuje, da se v zemljiškoknjižnem postopku ne more ugotavljati nobenih dejstev, ker kot rečeno temelji na načelu formalnosti. Ali je predlagatelj pridobil lastninsko pravico na nepremičnini na podlagi samega zakona, ker so nastopila v zakonu predvidena dejstva, je potrebno ugotoviti v ustreznem postopku ali pa na način, na katerega napotuje prvostopenjsko sodišče – s pridobitvijo ustrezne zasebne listine, ki je podlaga za vknjižbo lastninske pravice (1. in 2. točka 1. odst. 40. čl. ZZK-1).

Ker torej predlagana vknjižba lastninske pravice ni mogoča, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje ter hkrati odredilo izbris zaznambe zavrnitve vpisa (2. točka 3. odst. 161. čl. ZZK-1).