Jedro

V nepravdnem denacionalizacijskem postopku je glede na vsebino zahtevka vmesni sklep o podlagi za denacionalizacijo nepremičnin dopusten. V obravnavanem primeru je bil že izdan.

Za izpodbijani sklep, ki zavrne (predlagano) obliko denacionalizacije, ni podlage ne v 66. členu ZDen, ker je odločanje o obliki vrnitve sestavni del odločanja o predlagani denacionalizaciji, niti v 315. členu ZPP v zvezi s 37. členom ZNP, ker odločanje o obliki denacionalizacije ne spada v odločanje o upravičenosti do denacionalizacije (temelju zahtevka).

Zavrnilni sklep že po svoji naravi ne more predstavljati vmesne odločbe, ampak le končno odločbo.

Sodišče je pri odločanju o zahtevi za denacionalizacijo v celoti vezano na predlog oziroma zahtevek stranke. To velja tako glede oblike denacionalizacije, kot zavezancev za predlagano obliko denacionalizacije.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani vmesni sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločanje o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim vmesnim sklepom odločilo, da se pokojnemu upravičencu podržavljena – denacionalizirana nepremičnina parc. št. 363/12, k. o. ..., ne vrne v naravi (točka I izreka) in da je na strani nasprotnega udeleženca oseba A., d. o. o. namesto prej: Hotel B., d. o. o. (točka II izreka).

2. V uvodu odločbe je kot predlagatelja označilo zakonite dediče pokojnega upravičenca in oporočno dedinjo prvotnega prvega predlagatelja (dediča upravičenca C. C.). Kot drugega nasprotnega udeleženca je označilo Slovenski državni holding, d. o. o., Mala ulica 5, Ljubljana.

**_Pritožbene navedbe in izjave udeležencev_**

3. Pritožbo vlaga Slovenski državni holding, d. o. o. Sklep izpodbija v celoti iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve v dopolnitev postopka ter ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Sklep je materialnopravno nepravilen. Sodišče ni upoštevalo določb tretjega odstavka 56. člena ZDen1. Uporabiti bi moralo 66. člen ZDen in po končanem ugotovitvenem postopku odločiti o premoženju, ki se vrača, o upravičencih, o obliki in obsegu premoženja, o zavezancih za izročitev premoženja ter o rokih za izpolnitev odločbe. Odločiti bi moralo o predmetu postopka v celoti – to je o vseh zahtevkih strank (predlagateljev in nasprotnih strank). Predlog se je nanašal na vrnitev nepremičnine v naravi. Sodišče o njem ni odločilo, saj bi moralo zahtevek bodisi zavrniti ali mu ugoditi. Namesto tega je odločilo, da se nepremičnina _ne vrne v naravi_. Za tak ugotovitveni sklep ni podlage v 66. členu ZDen. Odločanje o obliki vrnitve (bodisi naravi, odškodnini ali nadomestni nepremičnini) je sestavni del dejanskega stanja, ki mora biti v celoti in popolno ugotovljeno. Sodišče je sprejelo sklep po prostem preudarku, brez pravne utemeljitve odločitve. Zato odločitve ni mogoče preizkusiti znotraj materialnega prava.

Odločitev je pomanjkljiva tudi s procesnega vidika. V sklepu ni pravne podlage za izdajo vmesnega sklepa. Predstavljajo jo lahko le določbe 315. člena ZPP2. Vendar izpodbijani sklep po svoji vsebini ni vmesna sodba, ker za takšno kvalifikacijo ne izpolnjuje pogojev. O obstoju temelja zahtevka po 5. členu ZDen je že odločeno s sklepom N 6/2002 z dne 22. 5. 2008. Z izpodbijanim sklepom ni odločeno o temelju zahtevka, ampak o obliki vrnitvi, kar je sestavni del dejanskega stanja zadeve.

Nadaljnja kršitev postopka je podana, ker je sodišče v postopek pritegnilo Slovenski državni holding mimo predloga predlagateljev. Iz dokumentacije, ki je bila posredovana pritožniku, izhaja, da ga predlagatelji do izdaje vmesnega sklepa niso opredelili kot nasprotnega udeleženca. Vseskozi vztrajajo pri vrnitvi nepremičnine v naravi in ne pri odškodnini, za katero bi bil zavezan pritožnik. Na to dejstvo je pritožnik opozoril v svojih vlogah. Zato ni jasno, zakaj ga sodišče opredeljuje kot nasprotnega udeleženca, medtem ko je v 2. točki izpodbijanega sklepa kot nasprotnega udeleženca opredelilo le prvega nasprotnega udeleženca.

Odločitev o ovirah za vrnitev nepremičnine v naravi po določbi četrtega odstavka 19. člena ZDen je odločno preuranjena. Dejansko stanje je nepopolno ugotovljeno. Gre za strokovno vprašanje, na katerega bi moral dati pojasnilo izvedenec ustrezne stroke. Sodišče bi moralo oceniti in pretehtati dejstvo, da prvi nasprotni udeleženec nepremičnin ne uporablja za opravljanje svoje dejavnosti, pač pa jo daje v najem tretji osebi, kar vpliva na način vrnitve.

4. Na pritožbo je odgovoril prvi nasprotni udeleženec. Meni, da je sodišče pravilno izdalo vmesni sklep in v postopek pritegnilo pritožnika. Če obstajajo pravne in dejanske ovire za vrnitev premoženja v naravi, kot je sodišče pravilno ugotovilo v konkretnem primeru, se skladno z 2. členom ZDen določi odškodnina. V postopek vstopi SDH in ima položaj stranke. Ravnanje sodišča je bilo pravilno, v nasprotnem primeru pritožnik ne bi imel možnosti vložiti pritožbe in bi jo bilo treba zavreči. Odločeno je o zahtevku predlagateljev. Pravilna je ugotovitev o obstoju ovir za vračilo nepremičnine v naravi. O tem odloča sodišče in ne izvedenec. Postavitev izvedenca bi po nepotrebnem podaljšala postopek in povzročila dodatne nepotrebne stroške. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

5. Predlagatelji na vročeno pritožbo niso odgovorili.

6. Pritožnik je odgovoril na odgovor na pritožbo prvega nasprotnega udeleženca.

7. Pritožba je utemeljena.

_**O vmesnem sklepu**_

8. Pritožniku je treba pritrditi, da za izdajo izpodbijanega vmesnega sklepa sodišče ni imelo podlage v zakonu. Vmesno sodbo in smiselno vmesni sklep je mogoče v postopku izdati le v primeru, ko je nasprotni udeleženec v nepravdnem postopku izpodbijal tako podlago kot višino zahtevka, pa je stvar glede podlage zrela za odločbo (315. člen ZPP v zvezi s 37. členom ZNP3). V nepravdnem denacionalizacijskem postopku je glede na vsebino zahtevka vmesni sklep o podlagi za denacionalizacijo nepremičnin sicer dopusten. V obravnavanem primeru je bil že izdan. S sklepom N 6/2002 z dne 22. 5. 2008 v zvezi s sklepom VSL I Cp 902/2009 z dne 22. 4. 2009 je odločeno, da je pokojni upravičenec na podlagi 5. člen ZDen upravičen do denacionalizacije premoženja, ki mu je bilo podržavljeno na podlagi kupne pogodbe z dne 1. 6. 1946, kar izhaja tako iz ugotovitev izpodbijanega sklepa (točka 1 obrazložitve) kot iz podatkov spisa.

9. Iz podatkov spisa izhaja, da so predlagatelji – zakoniti dedni upravičeni po pokojnem D. C. dne 17. 9. 1993 zoper zavezanca – Hotelsko turistično podjetje Hotel B., p.o., vložili zahtevo za denacionalizacijo po 5. člen ZDen, in sicer za premoženje, ki je bilo predmet kupne pogodbe z dne 1. 6. 1946 (zemljišče pod vložno številko 411, k. o. ..., s tam nahajajočim se hotelom „E.“ in pripadajočimi poslopji z vsemi pritiklinami ter s premičninami) – na parc. št. 363/12 v izmeri 462 m2 in parc. št. 363/17 v izmeri 240 m2. Zahtevali so vračilo nepremičnine v last in posest. 10. Nasprotni udeleženec je v odgovoru na predlog opozarjal na spremenjeno stanje nepremičnine, se skliceval na ovire, ki preprečujejo vrnitev premoženja v naravi. Ker ni bilo predloga po drugem odstavku 25. člena ZDen, je menil, da vrnitev nepremičnine v naravi v celoti ni mogoča. 11. Z vmesnim sklepom N 112/92-13 z dne 30. 12. 1994 v zvezi s sklepom VSL I Cp 421/95 z dne 18. 5. 1995 je bilo pravnomočno ugotovljeno, da se upravičencu vrnejo nepremičnine s parc. št. 363/12, vložek 411, ki so bile predmet obravnavane kupne pogodbe, in da bo o obliki vrnitve sodišče odločalo po pravnomočnosti vmesnega sklepa. Zahtevek za vrnitev parc. št. 363/17 je bil pravnomočno zavrnjen.

12. V nadaljevanju postopka je bil prvič izdan končni sklep N 112/93-48 z dne 8. 4. 1998, da je zavezanec (Hotelsko podjetje Hotel B.) dolžan vrniti zgoraj navedene nepremičnine upravičencu v last in posest. 13. Po pritožbi zavezanca za vračilo v naravi je bil navedeni končni sklep razveljavljen in vrnjen sodišču prve stopnje v nov postopek z navodili za opravo nadaljnjih procesnih dejanj.

14. V ponovljenem postopku o obliki denacionalizacije je nasprotni udeleženec zaradi novih dejstev in dokazov predlagal obnovo postopka glede temelja (vmesnega sklepa).

15. V obnovitvenem postopku je sodišče predlogu nasprotnega udeleženca z dne 20. 4. 2000 za obnovo postopka ugodilo. Prvi vmesni sklep je razveljavilo. V nadomestitvenem postopku je nato izdalo vsebinsko enak (vmesni) sklep kot v prejšnjem postopku. Navedeni vmesni sklep o pravni podlagi za denacionalizacijo nepremičnin je bil potrjen s sklepom VSL I Cp 901/2009 z dne 22. 4. 2009. V odgovor na pritožbene navedbe nasprotnega udeleženca je pritožbeno sodišče pojasnilo, da se bo o obliki in o konkretnem zavezancu denacionalizacije odločalo v nadaljnjem postopku. Če bo nasprotni udeleženec uspel izkazati, da vrnitev v naravi ni možna, bo svoje abstraktne zaveze prost, sodišče pa bo lahko predlagatelju prisodilo zgolj odškodnino, _če jo bodo slednji seveda uveljavljali – proti ustreznemu zavezancu; 51. člen ZDen4_. Revizija nasprotnega udeleženca zoper navedeni sklep je bila zavrnjena5. 16. Glede na povzete podatke spisa in ugotovitev o pravnomočnosti vmesnega sklepa je treba torej s končnim meritornim sklepom v okviru podanega predloga predlagateljev odločiti še o vseh vprašanjih, ki v skladu z določbami ZDen vplivajo na denacionalizacijo podržavljenih nepremičnin: o premoženju, o upravičencih in o obliki in obsegu premoženja, ki se vrača, ter o zavezancih za izročitev ter o rokih za izpolnitev odločbe (prvi odstavek 66. člena ZDen v zvezi s 56. členom ZDen). Narava denacionalizacijskega postopka zahteva, da se vsa navedena relevantna vprašanja za vrnitev premoženja obravnavajo celovito in da se o predmetu postopka v celoti odloči v končni odločbi. Za izpodbijani sklep, ki zavrne (predlagano) obliko denacionalizacije, ni podlage ne v 66. členu ZDen, ker je odločanje o obliki vrnitve sestavni del odločanja o predlagani denacionalizaciji, niti v 315. členu ZPP v zvezi s 37. členom ZNP, ker odločanje o obliki denacionalizacije ne spada v odločanje o upravičenosti do denacionalizacije (temelju zahtevka).

17. Zaradi napačne uporabe 315. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP ter prvega odstavka 66. člena ZDen v zvezi s 56. členom ZDen, je podana bistvena kršitev določb postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP. Zato je bilo treba že iz tega razloga izpodbijani sklep razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

18. V njem bo moralo v okviru predloga predlagateljev ugotoviti vsa dejstva glede predlagane vrnitve premoženja in o predlogu vsebinsko odločiti s končno odločbo. Pritožbeno sodišče le še dodaja, da zavrnilni sklep že po svoji naravi ne more predstavljati vmesne odločbe, ampak le končno odločbo.

_**O predlogu za denacionalizacijo in udeležencih postopka**_

19. Denacionalizacijski postopek je po svoji naravi dispozitiven. Organ, ki vodi postopek, je pri odločanju vezan na zahtevek stranke. To velja tudi za postopek za vračilo podržavljenega premoženja po 5. členu ZDen, ki ga vodi nepravdno sodišče (prvi odstavek 56. člena ZDen). Gre za predlagalni nepravdni postopek. Začne se izključno na predlog predlagatelja in ne po uradni dolžnosti, saj za tako postopanje ni podlage v ZDen (2. člen ZNP). V njem nastopajo udeleženci z nasprotujočimi premoženjskimi interesi. Med njimi obstaja spor. Zato v postopku veljajo strožja pravila6. Smiselno se uporabljajo določbe ZPP (37. člen ZNP). Sodišče je pri odločanju o zahtevi za denacionalizacijo v celoti vezano na predlog oziroma zahtevek stranke. To velja tako glede oblike denacionalizacije, kot zavezancev za predlagano obliko denacionalizacije (51. člen ZDen). Samo ni upravičeno odločati mimo predloga predlagatelja o vrnitvi premoženja v drugačni obliki, kot je zahtevana (primerjaj: prvi odstavek 42. člena ZDen in 62. člen ZDen v zvezi s tretjim odstavkom 56. člena ZDen), niti določiti drugega udeleženca postopka, ki bi bil po 51. členu ZDen zavezanec za drugo obliko denacionalizacije, kot je zahtevana (51. člen ZDen7). V obravnavanem postopku torej lahko zgolj predlagatelj do konca glavne obravnave predlog spremeni v objektivnem in subjektivnem pogledu, sodišče pa je pri obravnavanju vezano izključno na njegov predlog (184. in 187. člen ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

20. V obravnavnem primeru je sodišče navedena postopkovna pravila v celoti prezrlo. Podatki spisa namreč potrjujejo pritožbene navedbe, da predlagatelji do konca glavne obravnave niso spremenili predloga ne v objektivnem ne v subjektivnem smislu in da je sodišče odločalo mimo predloga predlagateljev. Ne iz podatkov spisa ne iz razlogov izpodbijanega sklepa pa tudi ni jasno, zakaj, kdaj in na kakšni podlagi, oziroma če, pritožnika obravnava kot nasprotnega udeleženca. Ker so razlogi o tem najmanj nejasni, mu interesa za pritožbo ni mogoče odreči in je zato pritožbeno sodišče njegovo pritožbo vsebinsko obravnavalo.

21. Po pregledu podatkov spisa pritožbeno sodišče ugotavlja, da se je postopek za denacionalizacijo po pravnomočnosti vmesnega sklepa nadaljeval z dokaznim postopkom s postavitvijo izvedenca geodetske stroke zaradi izdelave identifikacije nepremičnine8. Predlagateljica F. F. je v vlogi 20. 5. 2013 in na naroku 10. 2. 2014 vztrajala pri vračilu v naravi in trdila, da ni ovir za to obliko denacionalizacije; nasprotni udeleženec je še naprej trdil in dokazoval, da obstajajo ovire za vračilo v naravi, prva predlagateljica pa je v laičnem odgovoru na pripravljalno vlogo nasprotnega udeleženca z dne 26. 2. 2014 podala dve možnosti dokončne sprovedbe vračila nepremičnine vložek št. 411. Njen predlog9 je nepopolno povzet v točki 4 izpodbijanega sklepa. Predlagateljica je namreč navajala, da za preostalo premoženje, ki se ne vrne v naravi, zahteva plačilo odškodnine po tržni ceni za m2, podrejeno naj se plača odškodnina po tržni ceni in vse zoper prvega nasprotnega udeleženca, ni pa zahtevala plačila odškodnine v obveznicah zoper pritožnika kot zavezanca. Predlagateljica F. F. je njenemu predlogu nasprotovala in vztrajala pri dosedanjih zahtevkih – vračilu v naravi. Na naroku 18. 2. 2019 je sodišče prvič sprejelo sklep, da bo z vmesnim sklepom odločilo, ali je vrnitev v naravi možna ali ne in da bo vse listine vročilo SDH, ker v postopku še ni sodeloval, s pozivom, naj odgovori v roku 30 dni. Nato naj bi vlogo SDH vročilo udeležencem in izdalo sklep pisno. Izdalo je odredbo o vročitvi listin spisa v izjavo SDH v roku 30 dni glede stališča, ali je vrnitev v naravi možna10. Po pregledu spisa z dne 31. 3. 2021 je nasprotni udeleženec z vlogo z dne 13. 4. 2021 sporočil podatke o pravnem nasledniku prvotnega prvega nasprotnega udeleženca, predlagal, naj sodišče čim prej pridobi odgovor SDH in ga vroči udeležencem, vztrajal pri svojih navedbah ter predlagal zavrnitev zahtevka za vračilo v naravi11. Na razpisani narok 12. 7. 2021 je sodišče povabilo SDH, mu vročilo vlogo nasprotnega udeleženca s prilogami na list. št. 701 do 703 in navedlo, da odredba oziroma pošiljka z dne 6. 5. 2019 ni bila odpravljena. Pritožnik je 27. 5. 2021 podal predlog, v katerem je pojasnil, da se je o zadevi že izjasnil v vlogi z dne 4. 6. 2019 in navajal, da zahtevka zoper njega ni, kar pomeni, da ni njegove pasivne legitimacije kot osnovne procesne predpostavke. Opozoril je, da mu je sodišče ponovno posredovalo celotno spisovno dokumentacijo, vendar v njem ni konkretnega predloga predlagatelja, v katerem bi bil opredeljen kot zavezanec za vračilo in v katerem bi bil predlog za plačilo odškodnine kot obliko denacionalizacije. Sodišče je navedeno vlogo pritožnika vročilo le nasprotnemu udeležencu. SDH je v nadaljnji vlogi z dne 9. 7. 2021 navedel, da se ne bo udeležil naroka in ponovno predlagal, da sodišče pozove predlagatelja na konkretno opredelitev zahtevka, ki bi se nanašal na SDH oziroma na odškodnino kot obliko denacionalizacije.

22. Sodišče je mimo navedenih predlogov pritožnika in brez ustreznega materialnoprocesnega vodstva v zapisniku naroka z dne 12. 7. 2021 kot drugega nasprotnega udeleženca navedlo SDH, pritožnikovih vlog pa ni obravnavalo. Pooblaščenka oporočne dedinje je vztrajala pri vrnitvi v naravi, nasprotni udeleženec pa je temu nasprotoval. Sodišče je ponovno sprejelo sklep, da bo izdalo vmesni sklep pisno. Šele po obravnavi je sodišče prvi predlagateljici in ostalim predlagateljem vročilo pripravljalno vlogo prvega nasprotnega udeleženca, opravičilo SDH in zapisnik naroka. Prva predlagateljica je z vlogo 12. 7. 2021 zaprosila za zapisnik in opravičila izostanek z naroka zaradi slabega počutja. Sledila je odredba sodišča z dne 20. 7. 2021, naj se ji vroči pripravljalna vloga prvega nasprotnega udeleženca, na katero lahko odgovori v roku 15 dni. Prva predlagateljica je v laični vlogi z dne 29. 7. 2021 zapisala, da je v zapisniku nepravilno zapisano, da je bila prisotna na naroku. Prejela ga je pošti. Nadalje navaja, da je C. C. zahteval in pričakoval sprovedbo vračila v naravi in navedla: „Moje stališče je enako. Na vrtu so dozidali prizidek. Ta naj kar ostane v lasti tistega, ki ga je dozidal, ampak le za naše pod njim naj nam SDH da odškodnino.“.

23. Ta vloga prve predlagateljice ni bila vročena nikomur, čeprav je v njej prvič omenjena odškodnina, ki naj bi jo plačal SDH. Ne iz poteka postopka ne v obravnavanem sklepu ni podatkov o tem, da bi sodišče navedeno vlogo predlagateljice obravnavalo, jo vročilo drugim udeležencem in v okviru ustreznega materialnoprocesnega vodstva ugotovilo, ali jo je treba obravnavati kot spremembo predloga o načinu oziroma obliki vračila. Po njenem prejemu sodišče ni opravilo nobenega naroka več, pač pa brez nadaljnjega obravnavanja izdalo izpodbijani sklep, čeprav je v spisu nadalje vloga SDH z dne 4. 6. 2019, ki jo je SDH na izrecno zahtevo sodišča ponovno posredoval12. Tudi ta vloga ni bila vročena udeležencem postopka. V njej pa pritožnik, tako kot kasneje v pritožbi, opozarja, da ga predlagatelji niso opredelili kot nasprotnega udeleženca, da ves čas vztrajajo pri vrnitvi nepremičnin v naravi, da sam ni niti podredni zavezanec in da zato lahko podaja le okvirno splošno stališče o zadevi.

24. Na podlagi zgoraj povzetega poteka postopka in vlog, ki so bile vložene, je mogoče zaključiti, da je sklep obremenjen s kršitvami 2. in 9. člena ZNP ter z absolutno bistveno kršitvijo pravil postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP. Sodišče je vsebinsko obravnavalo predlog, ki ga predlagatelji do konca obravnave niso določno podali. Razlogi o udeležbi pritožnika so najmanj nejasni. Med izrekom in obrazložitvijo glede udeležencev ter v razlogih so protislovja tako o vsebini predloga predlagateljev kot o udeležencih. Pritožbi je bilo treba ugoditi tudi zaradi teh napak in kršitev ter zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP). Pritožbeno sodišče se zato do sprejete odločitve vsebinsko ne bo opredeljevalo.

25. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje izhajati iz podanega predloga predlagateljev, po potrebi v okviru materialnoprocesnega vodstva podrobneje ugotoviti vsebino podanega predloga glede oblike vračila, nato pa v okviru podanega predloga o njem vsebinsko odločiti s končno odločbo. Sprejeto odločbo bo moralo pojasniti s popolnimi in jasnimi razlogi, da jo bo mogoče vsebinsko preizkusiti.

26. Odločanje o pritožbenih stroških, ki jih je priglasil prvi nasprotni udeleženec, je pridržano za končno odločbo.

1 Zakon o denacionalizaciji, Uradni list RS, št. 27/91 s spremembami. 2 Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999 s spremembami. 3 Zakon o nepravdnem postopku, Uradni list SRS, št. 30/1986 s spremembami – uporaba na podlagi prvega odstavka 216. člena ZNP-1, Uradni list RS, št. 16/2019. 4 Točka 6 sklepa VSL I Cp 902/2009 z dne 22. 4. 2009. 5 II Ips 284/2010 z dne 19. 4. 2012. 6 Primerjaj: VSRS II Ips 82/2011 z dne 19. 1. 2012. 7 Primerjaj: VSRS II Ips 317/2016 z dne 6. 7. 2017, točka 11. 8 Izvedeniško mnenje z dne 23. 12. 2012, dopolnitev izvedeniškega mnenja z dne 12. 4. 2013 s skico današnjega hotela in restavracijo ter zadnja dopolnitev z vrisom objektov – dopolnitev z dne 1. 1. 2019. 9 List. št. 608 do 609. 10 Odredba na red. št. 340 spisa z dne 3. 5. 2019. 11 Red. št. 345-list. št. 701. 12 Podatki na red. št. 359-list. št. 719 spisa.