Up-691/03 - 4

18. 10. 2004

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki jo zastopa B. B. B., odvetnik v Z., na seji senata dne 28. septembra 2004 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Up 1287/2002 z dne 5. 6. 2003 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

Upravni organ prve stopnje je v novem postopku, potem ko je Ustavno sodišče z odločbo št. Up-112/96 z dne 9. 10. 1997 (OdlUS VI, 190) ugodilo ustavni pritožbi, ugotovil, da pritožničina pravna prednica ni bila državljanka SR Slovenije in SFRJ ter da se po predpisih o državljanstvu, ki so na območju Republike Slovenije veljali od 28. 8. 1945 do uveljavitve Zakona o državljanstvu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91 in nasl. - ZDRS), ni štela za jugoslovansko državljanko. Ministrstvo za notranje zadeve je pritožbo zavrnilo, ker je ugotovilo, da je upravni organ prve stopnje v ponovnem postopku upošteval odločbo Ustavnega sodišča št. U-I- 23/93 z dne 20. 3. 1997 (Uradni list RS, št. 23/97 in OdlUS VI, 43) in pritožnici dal možnost dokazovanja lojalnosti, vendar pa pritožnica ni uspela ovreči domneve nelojalnosti.

Upravno sodišče je tožbo zoper odločbo Ministrstva zavrnilo, ker je taki presoji pritožbenega upravnega organa pritrdilo.

Vrhovno sodišče pa je z izpodbijano sodbo zavrnilo pritožbo zoper sodbo Upravnega sodišča.

Pritožnica zatrjuje kršitev 14. in 15. člena Ustave.

Ustavno pritožbo utemeljuje s povzetkom članka, v katerem avtor izraža svoje odklonilno mnenje o stališču Ustavnega sodišča, po katerem je v postopkih ugotavljanja

jugoslovanskega državljanstva dopustno dokazovanje lojalnosti.

Meni, da v predpisih ni podlage za retroaktivno uporabo drugega odstavka 35. člena Zakona o državljanstvu FLRJ (Uradni list DFJ, št. 64/45 in nasl. - v nadaljevanju ZDrž45), ker je bil uveljavljen šele z novelo zakona iz leta 1948 in ker oseba državljanstva ne more izgubiti na podlagi splošnega akta oziroma se je ne more izbrisati iz seznama.

B.

Določbe prvega in drugega odstavka 9. člena ter tretjega odstavka 63. člena Zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91-I in nasl. - v nadaljevanju ZDen) in določbe drugega odstavka 35. člena ZDrž45, ki so bile podlaga za odločitev v konkretnem primeru, so bile že predmet ustavnosodne presoje. Z odločbo št. U-I-23/93 je Ustavno sodišče presodilo, da niso v neskladju z Ustavo. Ugotovilo je tudi, da retroaktivna uporaba določbe drugega odstavka 35. člena ZDrž45 ni nasprotovala splošnim pravnim načelom, ki so jih tedaj priznavali civilizirani narodi, ki so bili v drugi svetovni vojni žrtve totalitarnega nacionalsocialističnega režima. Zato je odločilo, da je uporaba takšne določbe z vidika pravne kontinuitete pri ugotavljanju državljanstva ustavno dopustna (41. do 45. točka obrazložitve odločbe št. U- I-23/93).

Po presoji Ustavnega sodišča določba drugega odstavka 35. člena ZDrž45 vsebuje domnevo nelojalnosti, ki je bila glede na takratna zgodovinska dejstva upravičena, vendar je ni dopustno razlagati tako, da prizadeta oseba ne bi imela pravice izpodbijati te domneve in dokazovati nasprotnega (47. do 49. točka obrazložitve odločbe št. U-I-23/93). To pomeni, da uporaba navedene določbe v postopku ugotavljanja državljanstva ne more pomeniti kršitve kakšne človekove pravice.

Glede na navedbe v ustavni pritožbi pa Ustavno sodišče pojasnjuje še, da odločba o ugotovitvi, da neka oseba ni imela jugoslovanskega državljanstva, ne pomeni, da je ta oseba izgubila jugoslovansko državljanstvo, temveč, da ga ni pridobila. Zgolj dejstvo, da se pritožnica z izpodbijano sodbo ne strinja in da pravo razume drugače od sodišč, pa ustavne pritožbe ne more utemeljiti.

Ker očitno ne gre za kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnica, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata Milojka Modrijan