Jedro

Sodišče prve stopnje je (smiselno) odločilo o prenehanju ukrepa, čeprav ni ugotovilo (niti ugotavljalo) zakonskih razlogov za takšno odločitev.

Odločitev sodišča za ukrepanje po uradni dolžnosti je praviloma posledica otrokove (verjetne) ogroženosti in mora biti obrazložena - ne le z vidika ogroženosti, ampak tudi z vidika razlogov, ki terjajo poseg v družinska razmerja po uradni dolžnosti.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

Obrazložitev

1. Sodišče v tem postopku odloča o predlogih udeležencev postopka za zaupanje hčera - skoraj desetletne A. in šestletne B. v vzgojo in varstvo, določitve stikov in preživnine. Na materin predlog je s sklepom z 28. 7. 2021 nasprotnemu udeležencu (med drugim) prepovedalo prehajanje državne meje z deklicama.

2. Z izpodbijanim sklepom pa je po uradni dolžnosti izdalo začasno odredbo, s katero je prej izdano začasno odredbo v II. točki izreka (torej glede prepovedi prehajanja državne meje) odpravilo.

3. Predlagateljica vlaga zoper tak sklep pritožbo iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov. V bistvenem meni, da zakonski pogoj za izdajo začasne odredbe ni izkazan, z odločitvijo po uradni dolžnosti pa je sodišče ogrozilo deklici.

4. Nasprotni udeleženec predlaga zavrnitev pritožbe.

5. Pritožba je utemeljena.

6. V skladu z določbo 161. člena Družinskega zakonika (DZ) sodišče izda začasno odredbo, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen.

7. Pritožnica utemeljeno izpostavlja, da okoliščine, ki jih je nanizalo sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu (da deklici začasno ne moreta z očetom preživljati počitnic v tujini, da si A. želi obiskati stare starše v Nemčiji in da si obe deklici želita na počitnice1), ne izkazujejo ogroženosti hčera udeležencev postopka. Pogoj za izdajo začasne odredbe iz 161. člena DZ torej ni podan.

8. Sicer pa je izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje začasna odredba le na videz. V resnici je sodišče z začasno odredbo odločilo o prenehanju pravnomočne začasne odredbe (uporabilo je sicer izraz, da se odpravi). V skladu s 1. odstavkom 160. člena DZ sodišče po uradni dolžnosti ali na predlog … odloči o prenehanju ukrepa (med ukrepe spadajo tudi začasne odredbe), če so prenehali razlogi zanj ali če se med izvajanjem ukrepa izkaže, da slabo vpliva na otrokovo zdravje, razvoj ali premoženje.2

9. Sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu zapiše, da so se od izdaje začasne odredbe okoliščine spremenile, kar je še najbližje zakonskemu razlogu prenehanja razlogov za ukrep. A tega, da bi razlogi, ki so botrovali izreku ukrepa, prenehali, sodišče prve stopnje ni ugotovilo. Kot pravno pomembne je izpostavilo druge okoliščine, do okoliščin, s katerimi je sodišče v sklepu z 28. 7. 2021 utemeljilo izdajo začasne odredbe (ta je bila izdana zaradi groženj nasprotnega udeleženca, da bo deklici odpeljal v tujino, ki jih je sodišče prve stopnje ocenilo za resne, po tem, ko je ugotovilo, da je nasprotni udeleženec že dotlej samovoljno ravnal pri izvajanju starševske skrbi – hčer A. je brez soglasja predlagateljice vpisal v osnovno šolo v kraju svojega bivališča, hčer B. pa samovoljno odpeljal od predlagateljice kljub njenemu nestrinjanju) pa se ni opredelilo. Sodišče prve stopnje je torej (smiselno) odločilo o prenehanju ukrepa, čeprav ni ugotovilo (niti ugotavljalo) zakonskih razlogov za takšno odločitev.3

10. Utemeljena je tudi pritožbena graja ukrepanja sodišča prve stopnje po uradni dolžnosti. V skladu z določbo 3. odstavka 138. člena DZ lahko sicer sodišče po uradni dolžnosti odloči o vseh ukrepih za varstvo koristi otrok, v skladu s 153. členom DZ pa mora izvesti potrebna dejanja in ukrepe, ki jih zahtevata vzgoja in varstvo otroka ali varstvo njegovih premoženjskih ter drugih pravic in koristi. Podlago za ukrepanje po uradni dolžnosti sodišču dajejo tudi določbe 3. odstavku 102. člena ZNP-1, 2. in 3. odstavka 106. člena ZNP-1 ter že omenjeni 1. odstavek 160. člena DZ. Toda to ne pomeni, da sodišče po uradni dolžnosti ukrepa vselej. V skladu s 1. odstavkom 7. člena DZ so starši tisti, ki v prvi vrsti skrbijo za koristi svojih otrok; pri skrbi in odgovornosti zanje pa imajo v skladu z 2. odstavkom 7. člena DZ prednost pred vsemi drugimi. To ne velja le za skrb za koristi otrok na dejanskih področjih, ampak tudi na pravnem področju. Odločitev sodišča za ukrepanje po uradni dolžnosti je torej praviloma posledica otrokove (verjetne) ogroženosti in mora biti obrazložena - ne le z vidika ogroženosti, ampak tudi z vidika razlogov, ki terjajo poseg v družinska razmerja po uradni dolžnosti.

11. Zaradi vsega opisanega je višje sodišče na podlagi 3. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi z 42. členom ZNP-1 pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo.

12. O stroških pritožbenega postopka v zvezi z začasno odredbo v tej fazi postopka ni mogoče odločati. Sodišče prve stopnje bo o njih odločilo po kriteriju iz 2. odstavka 55. člena ZNP-1, ki ga je mogoče celovito upoštevati samo ob sprejemu končne odločitve, ne pa glede na uspeh, pomen za stranke in procesno ravnanje strank ob posameznem procesnem dejanju.

1 Prepoved prehajanja meje ne preprečuje počitnikovanja. 2 V skladu z določbo 278. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), ki se v skladu s 100. členom ZNP-1 uporablja ob odločanju o začasnih odredbah za varstvo koristi otroka, sodišče ustavi postopek in razveljavi opravljena dejanja tudi, če upnik v določenem roku ne vloži tožbe, oziroma ne začne kakšnega drugega postopka za opravičilo začasne odredbe, če sodišču ne predloži dokazila iz drugega odstavka prejšnjega člena, ali če je čas, za katerega je bila začasna odredba izdana, potekel. Enako ravna na predlog dolžnika, če so se okoliščine, zaradi katerih je bila izdana začasna odredba, pozneje spremenile, tako da odredba ni več potrebna. Sodišče pa ustavi postopek in razveljavi opravljena dejanja tudi v primerih iz prvega odstavka 264. člena tega zakona (1. če dolžnik položi pri sodišču zavarovano terjatev z obrestmi in stroški; 2. če dolžnik izkaže za verjetno, da je bila terjatev takrat, ko je bil izdan sklep o predhodni odredbi, že plačana ali dovolj zavarovana; 3. če je pravnomočno ugotovljeno, da terjatev ni nastala ali da je prenehala). 3 Torej, ali so prenehali razlogi za izrek ukrepa ali da se je izkazalo, da slabo vpliva na zdravje, razvoj ali premoženje otrok.