Jedro

Glede na 39.a člen ZPIZ-2B se pravice do izplačila 20 % starostne pokojnine zavarovancu, ki ne izpolnjuje pogojev za starostno oziroma predčasno pokojnino po tem zakonu, to je po 27. členu oziroma 29. členu ZPIZ-2 kot splošnem predpisu, ne more priznati.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek, da se odpravita odločbi toženca št. zadeve ..., št. dosjeja ... z dne 29. 7. 2016 in št. dosjeja ... z dne 11. 3. 2016 ter se mu prizna pravica do izplačila 20 % starostne pokojnine od 19. 2. 2016 dalje ter toženi stranki naloži, da v roku 30 dni od pravnomočnosti te sodbe izda odločbo o odmeri, višini in izplačevanju 20 % starostne pokojnine. Obenem je sklenilo, da tožnik sam krije svoje stroške postopka.

2. Zoper sodbo je pritožbo vložil tožnik iz vseh pritožbenih razlogov, zlasti pa zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava in procesnih kršitev, pa tudi kršitev Ustave RS in sicer načela enakega obravnavanja. Prepričan je, da ga Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 102/2015, v nadaljevanju ZPIZ-2B), v primerjavi z zakonom, ki je veljal do konca decembra 2015, daje v neenak položaj s tistimi, ki so enako pravico do izplačevanja 20 % pokojnine uveljavljali in dobili odobreno do konca leta 2015 oziroma so do navedenega datuma vložili identični zahtevek. Navaja, da je pred koncem leta 2015 izpolnjeval vse pogoje, vendar takrat te pravice formalno ni uveljavljal, pač pa se je za to odločil šele marca 2016. Ker gre v obeh primerih za enako pravico in dejansko stanje, odločilen za priznavanje te pravice pa je le datum uveljavljanje le-te, je posledično postavljen v neenakopraven položaj. Meni, da upravičenost do določene pravice ne more in ne sme biti vezana na spremembo zakonodaje, pač pa na datum izpolnjevanja pogojev, ne glede na to, kdaj je pravica uveljavljena.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo. V postopku pa tudi ni prišlo do absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, niti do očitane kršitve Ustave RS.

5. Sodišče prve stopnje je v skladu z določbo 81. člena v zvezi s 63. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004, v nadaljevanju ZDSS-1) v obravnavanem primeru presojalo pravilnost in zakonitost dokončne odločbe toženca št. zadeve: ..., št. dosjeja: ... z dne 29. 7. 2016, s katero je zavrnil tožnikovo pritožbo vloženo zoper prvostopno odločbo št. zadeve ..., št. dosjeja ... z dne 11. 3. 2016. S slednjo je toženec zavrnil tožnikovo zahtevo za priznanje pravice do izplačila 20 % starostne oziroma predčasne pokojnine na podlagi prvega odstavka 39.a člena ZPIZ-2B z obrazložitvijo, da tožnik v letu 2016 ne izpolnjuje pogojev za priznanje pravice do starostne oziroma predčasne pokojnine po splošnem predpisu.

6. Med strankama ni sporno, da je tožnik pri tožencu vložil zahtevo za izplačilo 20 % starostne pokojnine dne 19. 2. 2016. Tedaj je že veljal ZPIZ-2B in določba 39.a člena. Ta določa, da se zavarovancu, ki je obvezno vključen v obvezno zavarovanje s polnim delovnim oziroma zavarovalnim časom in izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do starostne ali predčasne pokojnine po tem zakonu, ali je izpolnil pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine po predpisih, veljavnih do 31. 12. 2012 v skladu s prvim odstavkom 391. ali 394. člena tega zakona, če se zavarovanec za to odloči od prvega naslednjega dne po vložitvi zahteve mesečno izplačuje 20 % starostne ali predčasne pokojnine, do katere bi bil upravičen na dan njene uveljavitve. Del pokojnine se izplačuje do prenehanja obveznega zavarovanja s polnim delovnim oziroma zavarovalnim časom.

7. Pogoje za starostno pokojnino Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami, v nadaljevanju ZPIZ-2) določa v 27. členu. Po tej določbi zavarovanec (moški in ženska) pridobi pravico do starostne pokojnine pri starosti 65 let, če dopolni najmanj 15 let zavarovalne dobe. Pravico do starostne pokojnine pridobi tudi zavarovanec, ki je dopolnil 60 let starosti in 40 let pokojninske dobe brez dokupa. Skladno s petim odstavkom 27. člena ZPIZ-2 je bila starost 60 let v letu 2016 za moške znižana na starost 59 let in 4 mesece ob hkratnem izpolnjevanju 40 let pokojninske dobe, brez dokupa. V 18. členu ZPIZ-2B pa je določeno, da se šteje, da zavarovanec - član, ki skupaj z dodano dobo iz drugega odstavka tega člena izpolnjuje pogoj dopolnjene pokojninske dobe za pridobitev pravice do starostne ali predčasne pokojnine, ni upravičen do pravic iz 39.a člena tega zakona, vse dokler ne izpolni zahtevanega pogoja pokojninske dobe, brez dodane dobe iz drugega odstavka tega člena.

8. Iz listinske dokumentacije izhaja, da je tožnik do dneva vložitve zahteve dopolnil 52 let starosti ter 39 let, 9 mesecev in 19 dni pokojninske dobe. Od tega se je štelo 6 let in 2 meseca zavarovalne dobe s povečanjem 12/16 v obdobju od 1. 7. 1982 do 31. 12. 2000. Nadalje je iz dokumentacije razvidno (potrdilo Kapitalske družbe pokojninskega in invalidskega zavarovanja, d. d. z dne 15. 1. 2015), da je bil tožnik od 1. 1. 2001 dalje vključen v dodatno pokojninsko zavarovanje, tako, da ima dopolnjeno še dodano dobo.

9. Po petem odstavku 27. člena ZPIZ-2 je za leto 2016 določen splošni pogoj za upokojitev, če zavarovanec izpolnjuje starost 59 let in 4 mesece ter 40 let pokojninske dobe brez dokupa. Glede na to, da tožnikova povečana zavarovalna doba znaša 6 let in 2 meseca, se skladno z drugim odstavkom 398. člena ZPIZ-2 starostna meja 59 let in 4 mesece tožniku lahko zniža za 6 let in 2 meseca na račun benifikacije in sicer na starost 53 let in 2 meseca. Takšne starosti pa tožnik ni dopolnil. Tožnik je na dan vložitve zahteve 19. 2. 2016 namreč dopolnil 52 let starosti. To pa pomeni, da tožnik na dan 19. 2. 2016 zaradi neizpolnjenega pogoja starosti, ne izpolnjuje enega izmed kumulativno zahtevanih pogojev za pridobitev pravice do starostne oziroma predčasne pokojnine, zaradi česar ne izpolnjuje pogojev za izplačilo 20 % pokojnine po prvem odstavku 39.a člena ZPIZ-2B.

10. Kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, je pravica do 20 % starostne pokojnine vezana na izpolnjevanje pogojev po splošnih predpisih, ne pa na pogoje za upokojitev po posebnih predpisih, konkretno po Zakonu o Policiji (Ur. l. RS, št. 49/98 s spremembami, v nadaljevanju ZPol) v zvezi z določbo 399. člena ZPIZ-2. Določba 399. člena ZPIZ-2 se nanaša izključno le na postopno spreminjanje pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine po posebnih predpisih in ne na pravico do izplačila 20 % starostne pokojnine. Zato ne glede na to, ali tožnik za pridobitev pravice do starostne pokojnine izpolnjuje pogoje po 399. členu ZPIZ-2 ob predpostavki, da je izpolnjen tudi pogoj statusa pooblaščene uradne osebe, to za odločitev glede izplačila 20 % starostne pokojnine ni odločilno. Glede na 39.a člen ZPIZ-2B se pravice do izplačila 20 % starostne pokojnine zavarovancu, ki ne izpolnjuje pogojev za starostno oziroma predčasno pokojnino po tem zakonu, to je po 27. členu oziroma 29. členu ZPIZ-2 kot splošnem predpisu, ne more priznati.

11. Pritožbeno sodišče dodatno poudarja, da je bilo v prvotnem besedilu tretjega odstavka 38. člena ZPIZ-2 glede pravice do izplačila 20 % pokojnine določeno, da se zavarovancu, ki je ob izpolnitvi pogoja za pridobitev pravice do predčasne ali starostne pokojnine zavarovan pri zavodu in ostane v zavarovanju v nespremenjenem obsegu, če se za to odloči, od prvega naslednjega dne po vložitvi zahteve, mesečno izplačuje 20 % predčasne ali starostne pokojnine, do katere bi bil upravičen na dan njene uveljavitve, vsaj do prenehanja zavarovanja ali do uveljavitve delne pokojnine, vendar največ do dopolnitve 65 let starosti. V citirani določbi prvotnega besedila 38. člena ZPIZ-2 posebni pogoj, da mora zavarovanec izpolnjevati pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine po tem zakonu, ni bil določen. Za razliko od prvotno od 1. 1. 2013 veljavne določbe 38. člena ZPIZ‑2 pa je v 39.a členu ZPIZ-2B ta pogoj izrecno določen. Takšna določba tudi zasleduje namen, zaradi katerega je bilo prvotno besedilo 38. člena ZPIZ-2 glede izplačevanja 20 % pokojnine, spremenjeno. Kot izhaja iz obrazložitve k 7. členu ZPIZ-2B v Poročevalcu, je možnost prejemanja 20 % pokojnine le v primeru upokojitve po splošnih predpisih pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ne pa v primeru upokojitve po posebnih predpisih. To dodatno potrjuje spremenjeni osmi odstavek 202. člena ZPIZ-2 (18. člen ZPIZ-2B), ki priznanje zahtevane pravice izrecno pogojuje z dopolnjeno pokojninsko dobo, brez dodane dobe. Glede izpolnjevanja pogojev po splošnih predpisih za pridobitev pravice do starostne pokojnine in do izplačevanje 20 % pokojnine, je pritožbeno sodišče že zavzelo stališče v večih identičnih zadevah in se pri tem sklicevalo ne samo na namen, zaradi katerega je bila spremenjena prvotna določba 38. člena ZPIZ-2, ampak tudi na stališče, ki ga je zavzelo Vrhovno sodišče RS v sodbi opr. št. VIII Ips 138/2017, da je pravica do 20 % izplačila starostne oziroma predčasne pokojnine po 39.a členu ZPIZ-2B vezana na izpolnjevanje pogojev po splošnem in ne po posebnem predpisu.

12. Ker se določba 39.a člena ZPIZ-2B glede izpolnjevanja pogojev za priznanje pravice do starostne pokojnine nanaša na pogoje po tem zakonu, to je na pogoje po splošnih predpisih, pogojev po splošnih predpisih, določenih v 27. oziroma 29. členu ZPIZ-2 pa tožnik nedvomno ne izpolnjuje, je sodišče prve stopnje utemeljeno tožnikov tožbeni zahtevek zavrnilo in kot pravilni in zakoniti potrdilo izpodbijani odločbi toženca. Iz enakih razlogov je pritožbeno sodišče v skladu z določbo 353. člena ZPP tožnikovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.