Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso podani.
Predlog se zavrne.
1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo oba v obliki podredne kumulacije uveljavljana tožbena zahtevka, s katerima je tožnik zahteval odkup stanovanja ... po privatizacijskih določbah Stanovanjskega zakona (v nadaljevanju SZ). Sodišče druge stopnje je njegovo pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo prve stopnje.
2. Tožeča stranka je vložila predlog za dopustitev revizije zoper sodbo druge stopnje, ker gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča. Predlog vlaga „zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava“ in navaja, da je vrhovno sodišče odločilo tako, kot sta nižji sodišči, le v primerih, ko je imetnik stanovanjske pravice umrl preden je podal zahtevo za odkup stanovanja, ali v primerih, ko še ni potekel 30 dnevni rok od vložitve zahteve za odkup. Sklicuje se na odločbe v zadevah II Ips 485/99, II Ips 115/98 in II Ips 996/2007. Sodišči pa sta napačno šteli, da je 30 dnevni rok od vložene zahteve potekel po smrti imetnice stanovanjske pravice. Imetnica je namreč zahtevo vložila že 7. 7. 2005, umrla pa je 29. 11. 2005. Tudi po pravnomočno končanem denacionalizacijskem postopku tožena stranka z imetnico stanovanjske pravice ni hotela skleniti kupoprodajne pogodbe. Drugo pravno vprašanje, do katerega sta sodišči zavzeli napačno stališče, pa je vprašanje, ali sodi tožnik kot pravni naslednik pokojne imetnice stanovanjske pravice v ožji družinski krog pokojnice po SZ.
3. Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) niso podani. Prvega vprašanja tožnik konkretno niti ne oblikuje, odločbe vrhovnega sodišča, na katere se sklicuje, pa ne potrjujejo zatrjevanega odstopa od sodne prakse, temveč ravno nasprotno, kažejo, da odločitev v tej zadevi sledi sodni praksi; prav tako odstopa ne potrjuje način računanja 30 dnevnega roka, saj rok ne more začeti teči preden so izpolnjeni vsi pogoji za to. Glede drugega pravnega vprašanja pa tožnik odstopa od sodne prakse niti ne zatrjuje, vrhovno sodišče pa ugotavlja, da je o zastavljenem vprašanju že izoblikovana sodna praksa, ki je skladna z odločitvijo v konkretni zadevi.
4. Vrhovno sodišče je zato na podlagi drugega odstavka 367.c člena ZPP zavrnilo neutemeljen predlog za dopustitev revizije.